Mednarodni projekt so v tem tednu predstavili v umetnostnem muzeju Mauritshuis v Haagu, kjer hranijo najbolj znano delo Jana oziroma Johannesa Vermeerja (1632–1675) – Dekle z bisernim uhanom. Med sodelujočimi muzeji pri tem obsežnem projektu so tudi Metropolitanski muzej v New Yorku, Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju, Narodna galerija v Londonu ter Slikarska galerija v Berlinu in Slikarska galerija starih mojstrov v Dresdnu. V spletni zbirki, ki je nastala prek Googlove spletne aplikacije Arts and Culture, je tako med drugim mogoče videti tudi sliki Dekle ob odprtem oknu bere pismo in Dekle z biserno verižico.

Aplikacija z naslovom Meet Vermeer (Spoznaj Vermeerja) omogoča dostop do njegovih umetnin z računalnikom, tabličnim računalnikom ali pametnim telefonom. Prek nje jih je mogoče videti v fiktivnem muzeju, jih obiskati na lokacijah, kjer so ohranjene danes, ali povečati do te mere, da si je mogoče ogledati tudi podrobnosti, ki s prostim očesom niso vidne. Na enem mestu so zbrani vsi podatki o posameznih delih, pa tudi podrobnosti o umetnikovem življenju, med drugim si lahko ogledate tudi kratke videe o njegovi tehniki.

"To je eden od tistih trenutkov, ko tehnologija omogoča nekaj, kar v resničnem življenju nikoli ne bi bilo mogoče," je za New York Times dejala direktorica muzeja Mauritshuis Emilie Gordenker. Za več Vermeerjevih del strokovnjaki danes menijo, da so tako krhka, da razstava vseh 36 njegovih izvirnikov iz tega razloga ne bi bila izvedljiva.