Španska državljanska vojna je pomenila soočenje ideoloških velesil tistega časa: države in cerkve, revščine in bogastva, demokracije in fašizma. Foto:
Španska državljanska vojna je pomenila soočenje ideoloških velesil tistega časa: države in cerkve, revščine in bogastva, demokracije in fašizma. Foto:
Francisco Franco
Francisco nikoli ni doživel nasilnega padca svojega režima: vajeti države je v rokah držal vse do svoje smrti leta 1975.
Ernest Hemingway na španski fronti
Hemingway vsega časa le ni preživel v svojem hotelu: svet so obkrožile tudi njegove slike z bojišča.

Pritegnila jih je seveda španska državljanska vojna. Februarja 1936 so Španci na volitvah izbrali srednjelevičarsko koalicijo, a že nekaj mesecev kasneje se je na oblast s pomočjo puča zavihtel general Francisco Franco. Mussolini in Hitler sta ga podprla, Stalin mu je pošiljal orožje in svetovalce, Velika Britanija, ZDA in Francija pa so dogajanje opazovale iz varne razdalje. Pripotovalo je le nekaj vojnih dopisnikov, ki so obrnili nov list v zgodovini doživetega vojnega poročanja. Prav njim je Inštitut Cervantes v Madridu posvetil razstavo Tuji dopisniki v Španski državljanski vojni 1936-1939, ki se 25. februarja seli v Francijo, pred tem pa je bila na ogled že v New Yorku in Lizboni.

"Najboljši pisatelji na svetu so prišli v Španijo, da bi svetu pokazali, kaj se tu dogaja," pripoveduje kurator razstave Carlos Garcia Santa Cecilia. "Takrat so novinarji prvič začutili potrebo, da pišejo o svojih osebnih opažanjih in čustvih."

Pisatelji pridejo iz slonokoščenih stolpov
Pilot in pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je priletel z lastnim letalom. George Orwell se je na bojišče podal oborožen samo s svinčnikom in skoraj izgubil življenje, ko je bil ustreljen v vrat. Arthurja Koestlerja je Francova vojska spravila za zapahe, Kim Philby, dopisnik londonskega Timesa, pa je bil tako ali tako sovjetski agent. Seveda pa niso bili vsi novinarji na strani republikancev: Harold Cardozo, dopisnik Daily Maila, je bil goreč zagovornik Franca in je nekajkrat tudi potoval z njim.

Hemingway, kakršnega Američani ne poznajo
V Španiji ni manjkal niti večni bon-vivant Ernest Hemingway, ki pa med španskimi kolegi ni bil najbolj priljubljen. Pisatelj, ki je imel vplivna poznanstva tako na sovjetski strani kot v španski vladi, je velik del vojne vihre preživel varno "pospravljen" v luksuznem hotelu Florida, kjer so ga klju splošnemu pomanjkanju zalagali z jedačo in konjakom. "Takrat ni nihče mogel povedati ničesar lepega o Hemingwayu," pravi Garcia. "Bil je aroganten, obrnil je hrbet svojim prijateljem, bil pa je tudi edini, ki je imel takrat avto. In bencin."

Sprava z lastno preteklostjo
V zadnjih letih se je Španija počasi otresla kolektivne amnezije, ki jo je imela v krempljih vse od Francove smrti leta 1975. Prava eksplozija knjig, razstav, televizijskih nadaljevank in dokumentarcev je v zadnjih letih prisluhnila tihim žrtvam frankizma.

A. J.