V osvetljeni monumentalni stekleni steni so razstavljeni predmeti iz znamenite Potočnikove zbirke. Foto: Borut Živulović/Bobo
V osvetljeni monumentalni stekleni steni so razstavljeni predmeti iz znamenite Potočnikove zbirke. Foto: Borut Živulović/Bobo
Vrhnika, Doživljajsko razstavišče Ljubljanic
Postavitev obsega več kot 400 originalnih predmetov iz struge Ljubljanice in kolišč na Ljubljanskem barju. Foto: Borut Živulović/Bobo
Vrhnika
Eden od redkih predmetov, ki je zaradi preobčutljivosti na razstavišču zastopan s kopijo, je barjansko kolo. Najstarejše kolo z osjo je bilo pred približno 5.200 leti del enoosnega dvokolesnega voza, ki sta ga praviloma vlekli dve živali, najverjetneje govedo. Foto: Borut Živulović/Bobo

Razstavišče so odprli s stalno razstavo Moja Ljubljanica, ki je konceptualno razdeljena na svet pod reko, gladino in svet zgoraj. Vsebine, vezane na naravno in kulturno dediščino porečja Ljubljanice, predstavljajo na treh ravneh. V spodnji etaži, ki se nahaja pod zemljo, so predstavljene naravne danosti porečja ter arheološki izsledki in najdbe, zgornja etaža pa predstavlja rečni breg oziroma življenjsko okolje človeka. Tega obiskovalec spoznava od prazgodovine do danes. Obe ravni povezuje gladina, ki jo predstavljajo tla, po kateri obiskovalec po besedah projektanta in soavtorja razstave Damijana Gašpariča "pluje skozi razstavo".


Več o deblaku in pripravah doživljajskega razstavišča na Vrhniki preberite tukaj.

Kot pravi Gašparič, je ključna lastnost projekta prav njegova celovitost. Poleg deblaka, ki ga bodo na Vrhniki razstavili po končanem konservatorsko-restavratorskem posegu, je treba med večjimi arheološkimi najdbami s tega območja omeniti še razbitino rimske ladje na Verdu (ladja je ohranjena in situ).

Za varovanje in ohranitev dediščine
Projekt Doživljajsko razstavišče Ljubljanica je v prvi vrsti namenjen varovanju, ohranjanju, predstavljanju ter večji dostopnosti naravne in kulturne dediščine Ljubljanice širši javnosti z dolgoročnimi učinki na družbeni in trajnostni razvoj - v lokalnem, nacionalnem in svetovnem kontekstu. Na odprtju so večkrat poudarili tudi pomen razstavišča za lokalno skupnost ter njegovo vrednost za razvoj kulturnega turizma.

Odprtja se je udeležil premier Miro Cerar, ki je na slovesnosti ob odprtju izrazil veselje, da se Vrhnika z novim razstaviščem prebuja in razvija, kar se po njegovih besedah dogaja tudi na nacionalni ravni. "Prebujamo se, razvijamo se, in to si moramo znati priznati. Je pa to napor, nekaj, kar terja znanje, angažma in predvsem sodelovanje." Pohvalil je vrhniški kulturni center, v katerem imata prostore tudi knjižnica in osnovna šola Vrhnika. Kot pravi, si tudi sam prizadeva, da bi v Sloveniji ohranili lepote narave in kulturo, hkrati pa si prizadeva za to, da bi znali gledati naprej: "Da bi znali našo tradicijo imeti v srcih, ampak hkrati graditi neko novo zgodbo, moderno Slovenijo. Takšno, ki gre naprej v sodelovanju, ki se razvija in pomeni odprto družbo." In ravno te vrednote je prepoznal na Vrhniki.

Kvalitativen preskok v razmišljanju o kulturni dediščini in kulturi sploh
Minister za kulturo Tone Peršak je pred odprtjem čestital vrhniški občini, da je v zapuščeni industrijski zgradbi šivalnice IUV zasnovala program in znala najti sredstva ter rešitve za izvedbo projekta, ki bo Vrhniko vpisal na seznam zanimivih kulturno-turističnih lokacij. To, da prepoznamo potenciale in na njih gradimo, se Peršaku zdi "kvalitativen preskok v razmišljanju o kulturni dediščini in kulturi sploh".

Projekt podpira finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora. Nosilec je Občina Vrhnika, kot partnerja pa sta pri njem sodelovala Muzej in galerije mesta Ljubljana ter Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Poleg doživljajskega razstavišča projekt vključuje še arheološke raziskave ter biološko-kemijske analize voda.