Ena izmed slik v seriji Zadnja večerja, naslovljena Zadnja večerja (Camel/57). Warholiva serijo slik obsega okoli sto variacij na to temo. Foto: EPA
Ena izmed slik v seriji Zadnja večerja, naslovljena Zadnja večerja (Camel/57). Warholiva serijo slik obsega okoli sto variacij na to temo. Foto: EPA
Zadnja večerja
Andy Warhol je kot sin slovaških priseljencev, ki so bili pripadniki slovaške bizantinske oziroma uniatske Katoliške cerkve, tej veroizpovedi ostal zvest vse svoje življenje. Foto: EPA
Zadnja večerja
V enem izmed intervjujev je Warhol dejal, da se včasih udeleži obhajila, čeprav "nikoli ne čutim, da delam kaj slabega. Foto: EPA

Devetintrideset let po tem, ko se je Andy Warhol odpravil v Rim, kjer se je srečal s papežem Janezom Pavlom II., se mu bodo tam poklonili z razstavo njegovih del v središču Vatikana. Pogajanja Vatikanskih muzejev z Muzejem Andyja Warhola v njegovem rodnem Pittsburghu so že v zadnji fazi in tako se v letu 2019 obeta religiozno obarvana postavitev, ki bo na ogled tudi v Pittsburghu, saj bodo z njo zaznamovali 25. obletnico odprtja tamkajšnjega muzeja.

Postavitev na Trgu svetega Petra
Razstava bo vključevala slike iz Warholove serije Zadnja večerja iz leta 1986, ki jih je navdahnila seveda mojstrovina Leonarda da Vincija. Warhol je tistega leta ustvaril okoli sto variacij na to temo, o čemer so v muzeju Guggenheim pred leti zapisali, da nakazuje skoraj obsesivno potopitev v to temo. Na ogled bodo postavili tudi Warholove stvaritve memento mori, kot so sitotiski lobanj, nadalje pa še njegove filme in raznoliko arhivsko gradivo.

Razstavo bodo na rimskih tleh postavili v krilu Karla Velikega (Braccio di Carlo Magno) na Trgu svetega Petra, tisoč kvadratnih metrov velikem "razstavnem" prostoru, ki ga je oblikoval Gian Lorenzo Bernini. "Zelo nas zanima raziskovanje umetnikove duhovne plati," je dejala Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev. "Za nas je zelo, zelo pomembno, da smo v dialogu s sodobno umetnostjo. Živimo v svetu podob in Cerkev mora biti del te konverzacije," je še dodala direktorica.

Pripadnik uniatske Katoliške cerkve
Andy Warhol je kot sin slovaških priseljencev, ki so bili pripadniki slovaške bizantinske oziroma uniatske Katoliške cerkve, tej veroizpovedi ostal zvest vse svoje življenje. Gre za Katoliško cerkev vzhodnega obreda, ki priznava katoliški nauk in vrhovno oblast papeža ter je v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar ima pravoslavno liturgijo.

Znano je, da se je udeleževal maš v Cerkvi svetega Vincencija Pavelskega v New Yorku in da je ob večernih urah pogosto pomagal v zavetišču za brezdomce, ki ga vodi tamkajšnja Cerkev nebeškega počitka.

V pogovoru, objavljenem leta 1975 v reviji Interview, je na vprašanje, ali je bil tisti dan v cerkvi, odgovoril, da se je na kratko oglasil tam. Dejal je še, da se včasih udeleži obhajila, čeprav "nikoli nimam občutka, da bi počel kaj slabega". Nato pa je v svoji značilni zamaknjenosti še dodal: "Mislim, da je lepo iti v cerkev. Cerkev, v katero hodim, je lepa cerkev." Sicer pa so Warholovo predanost veri v celoti razkrili šele njegovi posthumno objavljeni dnevniški zapiski.