Goli portrer Mone Lize, ki so ga nekoč pripisovali Leonardu da Vinciju, je eden vrhuncev ene največjih razstav, navdahnjenih z deli tega renesančnega genija, doslej. Foto:
Goli portrer Mone Lize, ki so ga nekoč pripisovali Leonardu da Vinciju, je eden vrhuncev ene največjih razstav, navdahnjenih z deli tega renesančnega genija, doslej. Foto:
Mona Liza v Louvru
Leonardova mojstrovina, imenovana tudi Gioconda, v Louvre privablja množice obiskovalcev. Foto: EPA

Seveda govorimo o Moni Lizi, ki danes visi v pariškem muzeju Louvre in jo je italijanski slikarski mojster naslikal v začetku 16. stoletja. Zdaj pa je na dan prišel portet, ki je bil stoletja skrit za knjižničnimi zidovi.

Slika "gole Mone Lize" iz 16. stoletja, za katero so najprej domnevali, da jo je naslikal prav da Vinci, je zdaj prvič na ogled v sklopu razstave, posvečene Leonardovi "Giocondi" - tako slavni sliki rečejo v Italiji - v mestu Vinci v bližini Firenc, kjer se je leta 1452 slikar rodil. Razstava, ki bo na ogled do 30. septembra, prinaša več tisoč del, ki jih je navdahnila izvirna podoba Mona Lize.

Strokovnjaki so ugotovili, da je gola slika Mone Lize, katere avtor ni znan, nekdaj pripadala stricu slavnega Napoleona Bonaparteja, kardinalu Josephu Feschu (1763-1839), znanemu zbiratelju umetnin, ki je v svoji zbirki med drugim hranil tudi Leonardovo sliko Sv. Hieronim, ki zdaj krasi Vatikanske muzeje.

Skrivnost nasmeha Mone Lize
Razstavo z naslovom Joconde. Da Monna Lisa Alla Gioconda Nuda sta v muzeju Ideale Leonardo da Vinci postavila kuratorja Agnese Sabato in Alessandro Vezzosi v sodelovanju z velikim poznavalcem Leonardovih del Carlom Pedrettijem. Razdeljena je na dva sklopa.

Prvi raziskuje zgodovinsko ozadje Mone Lize, vključno z ugotavljanjem časa nastanka slike in identitete smehljajočega se modela, hkrati pa prinaša kipe in jedkanice, navdahnjene po sloviti Leonardovi sliki, nastale v obdobju med 16. in 20. stoletjem.

Drugi del razstave je posvečen tako imenovanemu leonardizmu in osvetljuje, kako je Mona Liza postala ikona v književnosti, grafičnem oblikovanju in na svetovnem spletu. Poseben poklon so na razstavi posvetili "Giocondologijam" in "Giocondoklastijam" Jeana Margata, piše na spletni strani muzeja Ideale Leonardo da Vinci.

A. K.