Ob ustanovitvi so Narodno galerijo v Ljubljani poimenovali akropola slovenskih lepih umetnosti in najvišja umetnostna ustanova naroda. Foto: SOJ RTV SLO
Ob ustanovitvi so Narodno galerijo v Ljubljani poimenovali akropola slovenskih lepih umetnosti in najvišja umetnostna ustanova naroda. Foto: SOJ RTV SLO
Damijan Kracina je oblikoval skulpturi, ki spominjata na moški in ženski princip. Foto: Narodna galerija

Natečaj je razpisala Mestna občina Ljubljana (MOL) in k sodelovanju povabila štiri umetnike.

MOL-ov prispevek k praznovanju stote obletnice
Kustos Narodne galerije in član strokovne komisije Andrej Smrekar je povedal, da je postavitev kipov MOL-ov prispevek k praznovanju stote obletnice ustanovitve Narodne galerije.

Na oddelku za kulturo MOL-a so pojasnili, da bodo s Kracino sklenili pogodbo za izdelavo skulptur in da je predviden čas izdelave šest mesecev. Skulpturi bodo tako v niši postavili predvidoma na začetku prihodnjega leta.

Vez med galerijo in mestom
Kracina je oblikoval skulpturi, ki spominjata na moški in ženski princip, obenem, kot je utemeljila komisija, ponujata večplastno branje, tako glede vsebin, ki jih hrani Narodna galerija, kot glede prepleta kiparstva, slikarstva in arhitekture iz različnih umetnostnih obdobij. Posebej pritegne pozornost povzemanje motiva Robbovega vodnjaka s skalami, iz katerih rasteta skulpturi, s čimer se izpostavlja vez med Narodno galerijo, ki hrani original Robbovega vodnjaka, in mestom.

Skulpturi je avtor prilagodil obliki niš, iz katerih je povzel okrasje in pozlato, in prispodobi figur v svitku povezal s slikama Jožefa Tominca. Med likom posameznika in skupine je ustvaril dialog, poprsja pa je povezal z organskimi elementi, ki jih tudi sicer uporablja v svojem ustvarjanju. Skulpturi, ki simbolno opozarjata na poslanstvo in vsebino ustanove, se skladata s kompozicijo pročelja Narodnega doma, čeprav ohranjata značilen likovni izraz avtorja, je v utemeljitvi še zapisala komisija.

Barvan aluminij ali epoksidna smola?
Kot je povedal Smrekar, je Kracina predlagal dve različici materialov, in sicer barvan aluminij in epoksidno smolo. Ni še odločeno, kateri bo izbran.

Strokovna komisija je sicer poleg Kracine k sodelovanju povabila še akademske kiparje Mirka Bratušo, Boštjana Drinovca in Matjaža Počivavška.

Bratuša: Nameštalka in Anonimus
Bratuša je za idejno rešitev predlagal delo z naslovom Nameštalka in Anonimus. Kot je zapisala komisija, je kipar izkoristil priložnost, da na ironičen način in v obliki neke vrste performansa izrazi svoje kritično stališče do povabil k izdelavi idejnih rešitev za javne spomenike. Pri tem je dramaturgijo absurda izpeljal z znatno primesjo vulgarnosti.

Drinovec je predstavil delo z naslovom Mladenka in mladenič, pri čemer se s temo nagovarjanja in zapeljevanja sklicuje na poslanstvo Narodne galerije in skuša oblikovati neposreden nagovor obiskovalca. Počivavšek pa je oblikoval abstraktni skulpturi, ki v ospredje postavljata snovnost in z lepoto izčiščenih oblik zapeljuje gledalca, je o obeh rešitvah zapisala komisija.

Predsednik komisije je bil Janez Koželj
Strokovno komisijo so poleg Smrekarja sestavljali še podžupan MOL-a Janez Koželj (predsednik), Mateja Breščak, Jerneja Batič, Blaž Peršin in predstavnica ZVKDS-ja kot svetovalka Marija Režek Kambič.

Na MOL-u so še povedali, da znaša strošek odlivanja in montaže skulptur dobrih 29.000 evrov, od česar je avtorjev honorar 19.000 evrov.