Hallerstein je v Peking prišel leta 1739, kjer je delal v Cesarskem astronomskem uradu in dosegel naziv mandarina tretje stopnje. Foto: SEM
Hallerstein je v Peking prišel leta 1739, kjer je delal v Cesarskem astronomskem uradu in dosegel naziv mandarina tretje stopnje. Foto: SEM
Hallerstein
Poleg opazovanja zvezd in računanja koledarja je Hallerstein vodil delo pri popravi obstoječega in sestavi novega zvezdnega kataloga, odkril pa je tudi nov komet. Foto: Dlib
Gostja v studiu: umetnica Huičin Vang
Huičin Vang: Hallerstein in svilna pot

Razstava z naslovom Hallerstein in svilna pot ponuja vpogled v življenjsko zgodbo Hallersteina, slavnega posrednika znanosti, kulture in umetnosti, ki je prišel na Kitajsko po pomorski svilni poti. Hallerstein (1703-1774), na Kitajskem poznan tudi kot Lju Sungling, je bil priznan astronom, jezuitski misijonar, znanstvenik, matematik, kartograf in diplomat. Rodil se je v Ljubljani, več desetletij pa preživel na Kitajskem. V Peking je prišel leta 1739, kjer je delal v Cesarskem astronomskem uradu in dosegel naziv mandarina tretje stopnje.

Poleg opazovanja zvezd in računanja koledarja je vodil delo pri popravi obstoječega in sestavi novega zvezdnega kataloga ter pri načrtovanju novega zvezdnega opazovalnika, imenovanega Ekvatorialna obročasta krogla. Cesar Čjan Lung je gradnjo opazovalnika ukazal po svojem obisku astronomskega observatorija leta 1744, dokončali so ga leta 1754. Krogla, ki je največji astronomski inštrument na ploščadi starega astronomskega observatorija v Pekingu, je še danes na ogled na strehi observatorija. Leta 1748 je Hallerstein odkril tudi nov komet.

Po svilni poti, kot poimenujemo mrežo kopnih in pomorskih poti med Kitajsko in Evropo, so poleg svile tovorili tudi rimske steklene izdelke, drage kamne in druge dobrine. Po poti niso potovale le surovine in blago, temveč tudi znanje, ideje, verska prepričanja in kulturne vrednote, ki so jih v mesta na vse konce prenašali trgovci. Znameniti Marko Polo je bil denimo eden prvih, ki je krepil kulturne in trgovske vezi prek evrazijske celine.

O Hallersteinu tudi dvojezična slikanica
Razstavo je zasnovala Huičin Vang, kitajska umetnica, ki več kot 30 let živi v Sloveniji. Na že nekoliko pozabljenega Slovenca je naletela leta 2003 ob 300-letnici njegovega rojstva, ko so jo zaprosili, da izdela kitajski napis za spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Mengšu. To jo je spodbudilo, da se je na umetniški način lotila obujanja njegovih dosežkov. O Hallersteinu je ustvarila tudi dvojezično slikanico.

Pred Arhivom RS se razstava ustavlja, potem ko je bila maja na ogled v Centru OZN-a na Dunaju. Pred arhivsko stavbo v Ljubljani, kjer hranijo tudi nekaj Hallersteinovuh pisem, bo na ogled do sredine oktobra. Jeseni bodo pripravili še okroglo mizo o popularizaciji Hallersteina in o njem posvečenih knjigah. Razstavo bo odprl veleposlanik Kitajske Je Hao, zbrane pa bo nagovoril tudi predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Gostja v studiu: umetnica Huičin Vang
Huičin Vang: Hallerstein in svilna pot