Fantu je zares uspelo. Izkoristil je kaotične razmere med uporom, ki je izbruhnil v taborišču, pobegnil in postal eden izmed komaj sto Judov, ki so preživeli Treblinko. Tudi poslanstvo, ki mu ga je profesor naložil, je vzel zares in vse življenje posvetil pripovedovanju in ozaveščanju ljudi o grozljivih dogodkih, ki jim je bil priča. Danes je slikar in kipar star 92 let in ostal je edina živa priča Treblinke. Pretresljivo in neverjetno zgodbo, ko so ga kot fanta poslali na prisilno delo v taborišče, osvetljuje dokumentarni film režiserja Alana Tomlinsona Zadnja priča Treblinke (Treblinka's Last Witness), ki so ga ta teden premierno predvajali v Miamiju.

"Nisi podoben drugim Judom, imaš svetle lase in znaš preživeti," se je Willenberg spominjal besed, ki mu jih je profesor izrekel v taborišču. V Treblinko so poslali tudi njegovi sestri, ki pa taborišča nista preživeli. Po koncu vojne se je Willenberg preselil v Izrael, kjer se je tudi poročil. Po upokojitvi pa je spomin na še danes težko predstavljive dogodke obudil v 15 bronastih kipih. V vsaki skulpturi je upodobil enega izmed dogodkov iz taborišča in o njih pripovedoval na vodstvih po spominskem parku.

Tisočletna zgodovina Judov na Poljskem
Willenberg je bil ob izraelskem predsedniku Reuvenu Rivlinu častni gost nedavnega odprtja Muzeja zgodovine poljskih Judov v Varšavi, v katerem so postavili razstavo o tisočletni zgodovini Judov na Poljskem. "To ni muzej holokavsta, temveč muzej življenja," je poudaril Rivlin, ki je Poljsko izbral za svoj prvi obisk v tujini.
"Poljske zgodovine ne moremo razumeti brez poznavanja zgodovine poljskih Judov, tako kot zgodovine Judov ne moremo razumeti brez poznavanja zgodovine Poljske," je ob tej priložnosti dejal poljski predsednik Bronislaw Komorowski in spomnil, da je bila poljsko-litovska republika obeh narodov nekoč domovina največje judovske diaspore na svetu.
"Rešitev je uravnoteženo govorjenje o pogumu in strahopetnosti"
Oba predsednika sta izpostavila tesno povezanost poljske in judovske zgodovine in kulture, spomnila pa tudi na antisemitizem in pogrome, katerih žrtve so bili tudi Judi. "Zgolj uravnoteženo govorjenje o pogumu in strahopetnosti, veličini in majhnosti, življenju in smrti, nas lahko znova zbliža," je dejal poljski predsednik.
"To je muzej življenja, in ne smrti"
Rivlin je spomnil na številne Poljake, ki so med drugo svetovno vojno skrivali judovske sosede in jih rešili pred holokavstom, pa tudi na pomembno vlogo poljskih Judov v njihovi novi domovini, Izraelu. Komorowski je ob tem pripomnil, da je v prvih letih obstoja Izraela kar polovica izraelskega parlamenta govorila poljsko. "Ob omembi Poljske zatrepeta srce vsakega Poljaka, tudi tistega, ki se ni rodil tukaj. Ta država je postala kraj, kjer se je rodil duh judovskega naroda, in žal tudi največje pokopališče Judov," je dejal Rivlin in poudaril, da je muzej v Varšavi muzej življenja, in ne smrti.
V nasprotju z drugimi nacističnimi koncentracijskimi taborišči, kot so Auschwitz, Dachau in Buchenwald, ki so jih preuredili v spominske muzeje, je ostala Treblinka, potem ko so jo nacisti ob koncu vojne v poskusu, da bi prikrili vse dokaze, uničili, skoraj nedotaknjena. Danes so tam ostanki tračnic, ki vodijo do propadlih stavb postajališča, tamkajšnji Muzej mučeništva in napora pa spominja bolj na spominski park in nagovarja na abstraktni ravni. "Prizorišče je zelo ganljivo, vendar brez ostankov, ki bi pripovedovali zgodbo," pojasnjuje v Veliki Britaniji rojeni režiser Alan Tomlinson.
Zgodovinarji se strinjajo, da bi se dalo marsikaj postoriti, da bi obiskovalci bolje razumeli strahote, ki so tam dogajale. Treblinka velja za najučinkovitejšega med nacističnimi taborišči smrti, z dodelanim sistemom so v njej v zgolj 13 mesecih v letih 1942 in 1943 ubili skoraj milijon ljudi. "Prizorišče Treblinke prinaša danes razumevanje, ki na čustveni ravni čudovito zgosti občutek izgube, vendar je brez besed in zato premalo jasno artikulira tamkajšnje izgube," je dejal zgodovinar Michael Berenbaum. "Tam začutimo prisotnost odsotnosti in odsotnost prisotnosti. Treblinka je prostor, kjer zločin ni jasno manifestiran."