Razstava Umetniški kompleks – fotografski portreti od Baselitza do Warhola predstavlja okoli 160 fotografskih portretov umetnikov. Na fotografiji portret Roya Lichtensteina iz leta 1964 v avtorstvu Kena Heymana (Brassaï – Gyula Halász). Foto: Ken Heyman
Razstava Umetniški kompleks – fotografski portreti od Baselitza do Warhola predstavlja okoli 160 fotografskih portretov umetnikov. Na fotografiji portret Roya Lichtensteina iz leta 1964 v avtorstvu Kena Heymana (Brassaï – Gyula Halász). Foto: Ken Heyman
Razstava je razdeljena v tri tematske sklope. Foto: Bernard Silberstein

Na ogled so fotografije, ustvarjene med letoma 1917 in 2000, ki s sopostavitvijo podčrtavajo raznolikost fotografskih portretov umetnikov. Obenem razstava podaja vpogled v "kdo je kdo" v zgodovini umetnosti zadnjega stoletja, piše na spletni strani muzeja.

Tradicija in eksperiment
Portreti iz obsežne zbirke Angelike Platen, ki je tudi sama fotografirala znane umetnike, predstavljajo tako tradicionalne kot tudi eksperimentalne vidike tega žanra.

Poleg naštetih je na razstavi med drugim mogoče videti še portrete Pabla Picassa, Jeffa Koonsa in Marine Abramović.

Med fotografi, zastopanimi na razstavi, so denimo Berenice Abbott, Brassai, Henri Cartier-Bresson, Gisele Freund, Heinz Hajek-Halke in Arnold Newman. Poleg njih so zastopana tudi manj znana fotografska imena, kot so Helga Fietz, Hildegard Heise in Jerome Schlomoff v zgodovino fotografije so se zapisali z ikoničnimi portreti Georga Baselitza, Jean-Michela Basquiata, Maxa Beckmanna in Ernsta Wilhelma Naya.

Pomembno vlogo imajo avtoportreti
Razstava je razdeljena v tri tematske sklope. Prvi z naslovom Osebnost raziskuje, kako so se umetniki predstavljali javnosti. Nekatere umetnike je denimo mogoče videti opremljene s čopiči, paleto ali kamero in v dobro naštudiranih pozah, med njimi Georga Grosza in Joana Miroja v studiu. V tem delu razstave imajo izjemno pomembno vlogo avtoportreti, vključeni pa so tudi portreti, ki so skoraj karikature, kot takšna v muzeju izpostavljajo portreta Otta Dixa in Salvadorja Dalija.

V drugem delu je v središču kreativnost. Opazovati je mogoče umetnike med ustvarjalnim procesom, pa tudi prazne ateljeje ter fotografske distorzije in refleksije. Ob fotografijah so razstavljene izbrane slike, skulpture in risbe umetnikov, ki pričajo o medsebojnih vplivih med fotografijo in drugimi zvrstmi vizualne umetnosti.

Starodavni mit o Pigmalionu
V zadnjem delu pa se razstava navezuje na starodavni mit o Pigmalionu, ki se je strastno zaljubil v kip deklice, ki ga je sam ustvaril. Afrodita je kip oživila in Pigmalion je nato vzel deklico za ženo. Mit predstavlja alegorijo kreativnega procesa, v tem delu je mogoče videti umetnike ob svojih delih. Med drugim je mogoče videti Alberta Giacomettija, Georgio O'Keeffe in Jeffa Koonsa z deli, ki služijo kot simbol njihovega genija, so še zapisali v muzeju.

Razstava bo na ogled do 7. oktobra.