Bistvo znanstvene ilustracije je, da je zavezana realnosti in vsebini. (Na sliki ilustracija planktona avtorice Sanje Zamuda.) Foto: Vodnikova domačija
Bistvo znanstvene ilustracije je, da je zavezana realnosti in vsebini. (Na sliki ilustracija planktona avtorice Sanje Zamuda.) Foto: Vodnikova domačija
Polona Filiplič, ilustracija vlaka. Foto: Vodnikova domačija
Ilustracije rastlinja - Vladimir Segalla. Foto: Vodnikova domačija

Pod naslovom Navdihujoča racionalnost predstavljajo pregled razvoja znanstvene ilustracije na Slovenskem. Ilustratorji znanstvene ali poljudnoznanstvene ilustracije se s svojim delom bojujejo proti znanstvenemu napredku in hitro spreminjajočemu se svetu, ki je nasičen z informacijami. Z ilustracijo poskušajo jasno ubesediti pojme in razumljivo predstaviti ideje raziskovalcev ali znanstvenikov nekemu ciljnemu občinstvu, ta zapriseženost vsebini pa je po besedah ene izmed kuratork Petre Černe Oven tisto, kar povezuje vse avtorje na razstavi.

Od 15. stoletja do danes
Razstava je zasnovana kronološko, razdeljena pa v tri sklope. Prvi je namenjen zgodovinskim avtorjem od 15. stoletja do 20. let 20. stoletja, v drugem so s publikacijami predstavljeni avtorji, ki so zaznamovali 20. stoletje, tretji sklop pa prinaša predstavitev 20 sodobnih avtorjev in avtoric z originali. To so Janja Baznik, Polona Filiplič, Katarina Goltez, Damijan Jerič, Magdalena Klarer, Dragica Knific Lunder, Jurij Mikuletič, Ida Murgelj, Marija Nabernik, Maša P. Žmitek, Lucija Pale, Marija Prelog, Aleš Sedmak, Vladimir Segalla, Zagorka Simić, Bojan Simončič, Blaž Slapar, Matjaž Učakar, Žarko Vrezec in Sanja Zamuda.

Po besedah Petre Černe Oven so pri izboru sledili objektivnosti, natančnosti, nedvoumnosti, pragmatičnosti, koherentnosti, ko gre za serije, ter različnim normam znotraj področij znanstvene ilustracije – arheološka ilustracija ima denimo čisto drugačne norme od botanične.

Ne le naravoslovne, tudi ilustracije družboslovnih besedil
V nasprotju s predstavitvami znanstvenih ilustracij v tujini, ki se osredotočajo na medicino in naravoslovje, so na razstavo vključili tudi družboslovni vidik, pravi kuratorka Marija Nabernik. "Ko smo začeli raziskovati zgodovino naše ilustracije, smo opazili veliko prisotnost etnografije. Pri nas so se veliko ukvarjali z ilustriranjem ljudskih noš, takšno serijo ima recimo Goldenstein, pa z zemljevidi in topografskimi ilustracijami, ki so vključeni v razstavo," razlaga.

Znanstvena ilustracija še ni specializirano področje, za katero bi se lahko pri nas formalno izobrazili. Delno se ji posvečajo v okviru študija ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, manko na tem področju pa že od leta 1998, kot je povedal eden izmed avtorjev na razstavi in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov Aleš Sedmak, zapolnjujejo izobraževalne delavnice.

Podoba, zavezana realnosti
Naj gre za podobe kompleksnih procesov v celici, detajle drobne žuželke ali za značilnosti določene redke ptice, je znanstvena ilustracija zavezana realnosti in po besedah Petre Černe Oven ni prozaična, kot jo številni dojemajo. Kot poudarja, je ena izmed zmot, ki spremlja znanstveno ilustracijo, tudi, da je ta nepotrebna v času fotografije. "To je le izgovor, točno vemo, da ima ilustracija drugačno in bolj fokusirano sporočilnost. S fotografijo nikoli ne bo mogoče razložiti, kako so zgrajene mišice," je dejala kuratorka.

Razstavo bodo med drugim pospremili dve vodstvi, otroška delavnica izmišljenih bitij, ki se bo naslonila na več kot 400 let staro Aldrovandijevo enciklopedijo, ter pogovor o znanstveni ilustraciji v sklopu Slovenskega knjižnega sejma.