Vincent van Gogh naj bi samomor naredil v bližini francoske vasi Auvers-sur-Oise severno od Pariza, kjer je leta 1890 preživel zadnje mesece svojega življenja. Pištolo naj bi si izposodil od lastnika gostišča, v katerem je bival, in se z njo ustrelil v trebuh. Ranjen se je vrnil v gostišče, nato pa umrl 36 ur po strelu.

To pa naj ne bi bil prvi umetnikov dramatični samouničevalni poskus. Dve leti prej si je odrezal uho in ga nato podaril prostitutki v kraju Arles na jugu Francije.

Sorodna novica Pismo razkriva, da se je Gauguin pri van Goghu bal "usodne in tragične nesreče"

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so pri dražbeni hiši sicer priznali, da ne morejo z gotovostjo potrditi, da je to orožje, s katerim se je ubil slikar. Preiskava pa je potrdila, da je bilo strelno orožje 75 let pod zemljo, kar potrjuje domnevno. Prav tako je kaliber izstrelka, ki so ga potegnili iz van Gogha, enak revolverju.

Zadnja leta samomor pod vprašajem
Večina zgodovinarjev si je enotna, da se je van Gogh ubil sam, v zadnjem času pa se pojavljajo teorije, ki usodni strel pripisujejo fantom, ki so se s pištolo igrali na polju. Ta teorija je predstavljena tudi v novem biografskem filmu At Eternity's Gate z Willemom Dafoejem v glavni vlogi.

Film je režiral priznani ameriški slikar Julian Schnabel, scenarij pa je napisal skupaj s slovitim scenaristom Jeanom-Claudom Carrierom. Po Schnablovih besedah, s katerimi soglaša tudi Carriere, naj bi van Gogha v tistem obdobju le stežka preganjale samomorilske misli, saj je v času bivanja v vasi Auvers-sur-Oise v 80 dneh ustvaril 75 slik na platnu.