Karla Pečka (1920–2016) se bodo v razstavnih prostorih v Slovenj Gradcu spomnili v prvi polovici leta, točneje 26. marca. "Pečka, ki je našemu občinstvu zelo dobro znan, bomo poskušali predstaviti na nekoliko drugačen način, z razstavo Pečkov Slovenj Gradec, ki bo imela dokumentarno dimenzijo," pravi direktorica galerije Andreja Hribernik.

Galerija je začela Pečkovo zapuščino obdelovati po njegovi smrti leta 2016, pri čemer ni šlo le za umetnikova dela, ki so v velikem delu v lasti Fundacije Karla Pečka, ampak tudi preostalo dokumentacijo. Razstava bo tako med drugim predstavila njegova dela, ki so bila ali usmerjena v javni prostor ali so nastala in situ za določene stavbe, tudi zasebne. Predstavila bo tudi javnosti manj znana dela, denimo osnutke za plakate, na ogled pa bodo tudi njegove upodobitve slovenjgraških dvorišč. Razstavo, ki jo bodo vso leto spremljali različni spominski dogodki po Koroški, bo na ogled do konca maja.

V poletnem času se bodo spomnili koroškega plebiscita, ki je pred stoletjem spremenil življenje ob meji, zato se bodo posvetili prav premisleku o njej. Pod naslovom Razmejitve bodo o meji razmišljali v sodelovanju z umetniki z različnih delov sveta. Postavitev, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Centrom sodobnih umetnosti iz Celja, pa bodo pospremili tudi z dvojezičnim simpozijem.

V sklopu širšega projekta, v katerem sodeluje več slovenskih institucij, pripravljajo tudi celostno predstavitev del v Mežici rojenega slikarja in grafika Lojzeta Logarja (1944–2014). Projekt koordinira Koroška galerija likovnih umetnosti, ki ima v svoji zbirki nekaj Logarjevih del in ki bo na jesenski razstavi predstavila njegova zgodnejša dela. Partnerji pri projektu so še Obalne galerije Piran, Galerija Murska Sobota in Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, ki je tudi pobudnik projekta. Ustanove pa skupaj načrtujejo tudi obsežno monografijo.
Zadnja razstava bo namenjena predstavitvi pridobitev zadnjega desetletja. Kot pove direktorica, je uspelo galeriji v zadnjih desetih letih z nakupi in donacijami pridobiti nekatera ključna dela za svojo zbirko.

Več razstav načrtujejo tudi v Galeriji Ravne, kjer bodo februarja začeli predstavljati najnovejša dela Tadeja Vaukmana, sledile bodo razstave Monike Plemen, Mita Gegiča, Stanislava Makuca in Katje Goljat.

KGLU je lani v galerijskih prostorih v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem naštela okoli 10.000 obiskovalcev. Poleg nadaljnjih pedagoških delavnic v Slovenj Gradcu bo gostila še več drugih dogodkov in dve manjši razstavi, sodelovala pa tudi v projektih izven hiše. Del zbirke pošilja v Južno Korejo v okviru razstave Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, marca pa bo del njene mednarodne zbirke postavljen na ogled v Umetnosti galeriji Maribor.

Galerija, ki ima v svoji zbirki okoli 3000 del, se še vedno sooča z velikim pomanjkanjem depojskih prostorov. Direktorica galerije upa, da bo problematika čim prej rešena.