Na otvoritveni dan bodo pripravili vodstvo z umetniki in kuratorji bienala po različnih razstavnih prizoriščih, kjer se bodo letos predstavljali mladi umetniki s svojo fikcijo oz. pogledom na usodo računalniškega podjetja Iskra Delta.

Letos bo bienale pod naslovom Iskra Delta ovit v nostalgijo nekdaj uspešnega računalniškega podjetja, hkrati pa uprt v prihodnost, ki jo bodo s fikcijo predstavljali umetniki mlajše generacije. Foto: MGLC
Letos bo bienale pod naslovom Iskra Delta ovit v nostalgijo nekdaj uspešnega računalniškega podjetja, hkrati pa uprt v prihodnost, ki jo bodo s fikcijo predstavljali umetniki mlajše generacije. Foto: MGLC
Iskra Delta je bila nekoč slovensko računalniško podjetje in ena največjih proizvajalk računalnikov v Jugoslaviji. Foto: https://www.flickr.com/photos/stiefkind/
Iskra Delta je bila nekoč slovensko računalniško podjetje in ena največjih proizvajalk računalnikov v Jugoslaviji. Foto: https://www.flickr.com/photos/stiefkind/

Iskra Delta je bila nekoč slovensko računalniško podjetje in ena največjih proizvajalk računalnikov v Jugoslaviji, ki pa je tik pred razpadom skupne države kljub velikim obetom propadla. Zgodba o vzponu in padcu Iskre Delte je zavita v skrivnost in zato predmet različnih projekcij, ki včasih mejijo celo na teorije zarote, so zapisali v MGLC-ju.

V današnjem kontekstu družbenih in okoljskih nemirov, globoko v pandemiji, se Iskra Delta, kot so poudarili v MGLC-ju, "vrača iz prihodnosti, da bi pokazala na transformativne vektorje, da bi sestavila lesketajoče se delce drugih mogočih svetov, ki že vznikajo med nami, in vžgala iskro za predstavljanje in izgradnjo alternativnih sedanjosti."

Neuresničeni potencial zaživi v fiktivnih svetovih
K projektu oziroma sestavljanju zgodbe o Iskri Delti, ki deluje kot fiktivna, virtualna entiteta, so povabili ustvarjalce, ki uporabljajo moč fikcije, spekulativnega oblikovanja, igranja fantazijskih vlog in iger, spleta, popa in nastajajočih tehnologij.

S skupinsko razstavo se predstavljajo umetniki mlajše generacije Srednje in Vzhodne Evrope, ki zgodbo o propadu Iskre Delte razumejo kot potencial, ki se ni razvil. Izhodišče je bilo tako, kako oblikovati nove svetove, četudi fiktivne.

Bienale prinaša nove projekte mlajših umetnikov in skupin, med katerimi so BCAA system (Češka), Inside Job (Ula Lucinska in Michal Knychaus iz Poljske), Botond Keresztesi in Zsofia Keresztes (Madžarska), Mario Mu (Hrvaška), Stach Szumski (Poljska) ter slovenski umetniki Andrej Škufca, Neja Zorzut in Luka Lavrenci.

ISKRA DELTA, 2021 (oblikoval Aljaž Košir – Fejzo). Foto: MGLC
ISKRA DELTA, 2021 (oblikoval Aljaž Košir – Fejzo). Foto: MGLC

Razstavni program bienala bo potekal na več lokacijah: v Gradu Tivoli oziroma v prostorih MGLC-ja, v TR3, v Švicariji, v Mali galeriji Banke Slovenije in v Podhodu Ajdovščina.

Osrednji, razstavni program bienala bo pospremil še koncertni in zvočni program, ki so ga razvili v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire. Sestavni del programa je sodelovanje s platformami in kolektivi, kot sta Other Internet (Toby Shorin, Laura Lotti, Sam Hart), ki bo vodil delavnico Spletna identiteta Iskre Delte: znamka brez strukture upravljanja.

Jugofuturizem v 21. stoletju
Bienale, ki bo potekal vse do 21. novembra, bo spremljal tudi obsežen program konferenc in pogovorov o temah, ki segajo od milenijske perspektive do možnosti, ki jih ponuja nova tehnološka revolucija, in taktičnih potencialov jugofuturizma; vodil jih bo Muanis Sinanović.

Bienale prinaša nove projekte mlajših umetnikov in skupin, med katerimi so BCAA system (Češka), Inside Job (Ula Lucinska in Michal Knychaus iz Poljske), Botond Keresztesi in Zsofia Keresztes (Madžarska), Mario Mu (Hrvaška), Hamja Ahsan je leta 2019 prejel veliko nagrado 33. grafičnega bienala za delo Aspergistan Referendum. Njegova nova razstava se poigrava z idejo pozitivnega referenduma (pred dvema letoma se je 72 odstotkov glasujočih odločilo za državo sramežljivih, introvertianih ljudi.) S popisovanjem imaginarnega aktivističnega gibanja odpora proti dominanci ekstrovertirancev umetnik naslavlja represivnost državnega aparata, prisilno polarizacijo družbe in relevantnost posameznikovega angažmaja pri vpeljavi radikalnih sprememb. Foto: MGLC
Bienale prinaša nove projekte mlajših umetnikov in skupin, med katerimi so BCAA system (Češka), Inside Job (Ula Lucinska in Michal Knychaus iz Poljske), Botond Keresztesi in Zsofia Keresztes (Madžarska), Mario Mu (Hrvaška), Hamja Ahsan je leta 2019 prejel veliko nagrado 33. grafičnega bienala za delo Aspergistan Referendum. Njegova nova razstava se poigrava z idejo pozitivnega referenduma (pred dvema letoma se je 72 odstotkov glasujočih odločilo za državo sramežljivih, introvertianih ljudi.) S popisovanjem imaginarnega aktivističnega gibanja odpora proti dominanci ekstrovertirancev umetnik naslavlja represivnost državnega aparata, prisilno polarizacijo družbe in relevantnost posameznikovega angažmaja pri vpeljavi radikalnih sprememb. Foto: MGLC

V deželi introvertirancev
Že tradicionalno bodo odprli samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje. Tokrat bo to postavitev umetnika z imenom Hamja Ahsan. Razstava z naslovom I don't belong here ..., ki bo na ogled v prostorih ZVKDS-ja, prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev.

Bienale bo spremljalo tudi več publikacij, med drugim Iskra Delta katalog, ki sta ga uredili Tjaša Pogačar in Nevenka Šivavec, ter Milenijski dosje, zbornik besedil piscev mlajše generacije o družbenopolitičnih vprašanjih. Izšla bo tudi revija za teorijo in fikcijo ŠUM, ki bo bienale pospremila s posebno številko z naslovom Ksenoslavija: prikrite kronologije.