Do 17. marca lahko v Umetnostni galeriji Maribor ujamete skupinsko razstavo Ne glej nazaj, okej? Foto: Boštjan Lah/UGM

V UGM-u bodo tako vse leto po malem slavili, napovedujejo, z razstavnim programom bodo leto izkoristili za pogled v preteklost, a tudi v prihodnost in znova opozorili na svoje težave. "V zadnjih desetih letih se spopadamo z velikimi infrastrukturnimi težavami, upam pa, da bomo letos lahko z novim vodstvom občine ugotovili, kako naprej. Tako se ne bomo ozirali samo nazaj, ampak bi želeli to izkoristiti tudi za pogled naprej," pravi direktorica galerije.
Letošnjo obletnico bodo zaznamovali z razstavo, posvečeno prvemu ravnatelju galerije Branku Rudolfu, odprli jo bodo 20. aprila v UGM Kabinetu. Gre za nov prostor, ki je namenjen cikličnim izborom del iz Zbirke UGM-a, medtem ko čakajo na ustreznejše prostore za stalno postavitev zbirke.

UGM so uradno odprli 8. februarja 1954. Foto: BoBo

UGM so uradno odprli 8. februarja 1954, zadnja investicija v infrastrukturo pa pravzaprav sega do njenih začetkov. "UGM vse od ustanovitve leta 1954 infrastrukturno ni doživel posodobitve ali širitve, medtem ko se je programsko široko razvejal in razvil," je v poslanici za naslednjih 65 let poudarila Breda Kolar Sluga. "Skozi velikopotezne razstavne projekte, udeležbo na Beneškem bienalu, številne mednarodne povezave in reprezentativni izobraževalni program je galerija zrasla v pomembno in prepoznavno institucijo na področju vizualne umetnosti v regiji," navaja.

Meni, da je čas, da velik programski in vsebinski razvoj dohiti tudi infrastruktura, ki bo podprla in omogočila nadaljnjo rast. "Potrebujemo sodobne razstavne prostore, prostore za varno hrambo obsežne zbirke, prostore za delavnice za otroke ter drug javni program in nujne prilagoditve za mobilno ovirane obiskovalce. In to ne zaradi zgolj 16 zaposlenih, ki sicer iz malega delajo ogromno, temveč zaradi opolnomočenja drugega največjega mesta v Sloveniji, zaradi profesionalizacije področja vizualne kulture pri nas in navsezadnje zaradi razvoja kulturnega turizma, ki ga nekdanji evropski prestolnici kulture dolgujemo," je opozorila.

"Z našim statusom bi se morala ukvarjati tudi država"
Rešitve v tem hipu ni na vidiku. Pred dnevi so se srečali z novim vodstvom mariborske občine, ki se po njenih besedah strinja s potrebo po novem UGM-u. Pri tem računa na širšo podporo. "Naša ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, a UGM že od nastanka presega ta okvir. Skrbimo za vso severovzhodno Slovenijo, zato bi se z našim statusom morala ukvarjati tudi država," je povedala sogovornica. "Dolg ostaja. Bili smo v kulturnem tolarju že leta 1999 in nacionalnih programih, zato srčno upamo, da bo zdaj politična volja dovolj močna, sinhronizirana, da pridemo do rešitve," dodaja Breda Kolar Sluga.

Galerija hrani zbirko več kot 7.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja. Foto: Dobran Laznik/UGM

V galeriji, ki domuje v nekdanji meščanski palači iz prve polovice 19. stoletja in nekdanji cerkvi celestinskega samostana iz druge polovice 18. stoletja na Strossmayerjevi ulici, hranijo danes zbirko več kot 7.000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. V mestu se že dolgo govori o nujnosti zagotovitve novih prostorov, a občina za to še ni našla denarja.

Maks še vedno le gradbena jama
Najbližje rešitvi so prišli konec leta 2011, ko so tik pred začetkom EPK-ja položili temeljni kamen za novo galerijo v okviru načrtovanega Mariborskega kulturnega središča (Maks) na Studencih, a je tam še vedno le gradbena jama. Pozneje so bili bolj naklonjeni ideji o selitvi v stavbo AJPES-a na Trgu Leona Štuklja, ki prav tako ni bila uresničena, zadnjih nekaj let pa se o novem UGM-u le še redko govori. V ospredju javnega diskurza je bolj iskanje rešitve za prav tako dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice.