Rudolfovo vodstvo po retrospektivi grafike Božidarja Jakca, 1971. Foto: UGM

Začetke galerije bodo osvetlili Rudolfova pisma, njegovi portreti in fotografije prvih desetletij delovanja. Razstavo, ki bo na ogled do 9. junija, so pripravili Breda Kolar Sluga, Andreja Borin, Jure Kirbiš in Simona Šuc.

Dore Klemenčič, Portret Branka Rudolfa, 1936, olje na platnu. Foto: Mojca Štuhec

7. februarja 1954 z veliko razstavo
Umetnostna galerija Maribor (UGM) je svoja vrata odprla 7. februarja 1954 z veliko razstavo, na kateri je sodelovalo več kot 67 aktivnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Rudolf je v svojih spominih ob 20. obletnici opisal nujo po prvi, hkrati tudi osrednji profesionalni ustanovi na likovnem področju v severovzhodni Sloveniji, entuziazem številnih, ki so prispevali k realizaciji, ter velike izzive novega muzeja, ki ga je kot prvi ravnatelj vodil dobrih 17 let.

S prvo razstavo v novoustanovljeni galeriji so začeli odkupovati likovna dela za zbirko.

Med prvimi desetimi odkupi so slike Frana Tratnika, Maksa Kavčiča, Slavka Koresa, Anteja Trstenjaka, Ferda Mayerja, Bratoža Remigija, Franja Goloba in Franceta Miheliča. Kipec Vladimire Bratuž je bilo prvo umetniško delo ženske avtorice v njihovi zbirki. Posebno mesto zaseda tudi Kapelica slikarja Ivana Groharja, ki je bila odkupljena že 20 let pred ustanovitvijo in jo je UGM prevzel od Pokrajinskega muzeja Maribor.

Prva znana objava Hude mravljice sega v leto 1955
Marsikdo morda ne ve, da je prav Rudolf avtor besedila pesmi Huda mravljica, ki jo je uglasbil skladatelj in pianist Marijan Vodopivec. Prva znana objava pesmi sega v leto 1955, torej leto po ustanovitvi UGM-a, v zbirki pesmi za otroke Zamorček in ladjica, leta 1969 pa je bila spet objavljena v novi zbirki, ki zaradi njene priljubljenosti nosi naslov prav po Hudi mravljici.

Branko Rudolf (desno) pred platni Jacksona Pollocka na odprtju razstave Sodobna ameriška umetnost leta 1961. Foto: UGM

Leta 1971 sta Erazem in potepuh pesem interpretirala v televizijski priredbi znane zgodbe švedske mladinske pisateljice Astrid Lindgren, poznejše generacije pa jo verjetno poznajo v interpretaciji Romane Krajnčan. Plesna skupina En-Knap je Hudo mravljico leta 2014 postavila na oder v istoimenski plesni predstavi.

Huda mravljica: zaščitni znak in sodelavka
Ob 65. rojstnem dnevu galerije so se odločili, da Rudolfova mravljica postane njihov zaščitni znak, s katerim bodo nagovorili vse tiste, ki so z mravljico odrasli ali pa z njo še rastejo. Mravljico so si zamislili kot sodelavko galerije, saj je marljiva, rada dela v kolektivu in kustosom priskoči na pomoč pri nošenju velikih slik in kipov.

K sodelovanju pri razvoju podobe lika so v UGM-u povabili mariborskega ilustratorja in oblikovalca Nenada Cizla, končno podobo njihove mravljice pa bodo razkrili prav na tokratni razstavi.