V Fotopubovem projektnem prostoru v Ljubljani bodo danes ob 20.00 odprli razstavo z naslovom A to je to? Asiana Jurca Avci z njo "vleče drzno, a pomembno tezo, s katero se moramo v luči prehitre gentrifikacije ob popolni odsotnosti resnega umetniškega trga na področju sodobne umetnosti definitivno začeti ukvarjati že včeraj", so zapisali pri Društvu za sodobno kulturo Fotopub. "Projekt, ki skozi reapropriacijo brezsramno kičasto imitira impresionizem in skoraj posmehljivo namiguje na post-digitalno računalniško generirano romantično estetiko naše generacije ter kult blagovnih znamk, preizprašuje konsumerizem v lokalni mladinski kulturi."

Z razstavo želijo v društvu opozoriti na po njihovem mnenju nepravilno obravnavanje krize umetnostnega trga v Sloveniji. Razstava je nadaljevanje programa, ki je v prejšnjem mesecu gostil projekt Perftoran in ruskega umetnika Petra Davidčenka, znanega po razvpitem performansu, v katerem je pred parlamentom pojedel živega netopirja.

Sorodna novica Umetniški projekt, v okviru katerega nastaja "omejena edicija cepiv za covid-19"

"Ljubljanski poskus prodaje sorazmerno dostopnih, za trg prirejenih umetniških del ne pomeni renesanse umetniškega trga, temveč ustvarjanje novega, časovno pogojenega, za naš družbeno-politični prostor specifičnega umetniškega trga, ki ne gradi na zanesljivih kolekcionarjih, temveč zgolj izkorišča nič hudega slutečega mimoidočega. Zavedanje o potrebah umetnostnega trga v kontrastu z izredno pomembnostjo ohranjanja pravega razmerja med prodajljivostjo, kvaliteto in ceno ter odgovornostjo, ki pade na ramena kulturnih operaterjev, je izrednega pomena," so zapisali v izjavi za medije.

Sistematično o prhodnosti umetniške produkcije
Letošnji program Fotopubovega projektnega prostora raziskuje možnosti optimizacije umetniške in kulturne produkcije za zagotavljanje večje finančne, snovne in energetske učinkovitosti ter trajnosti.

V Londonu rojena Asiana Jurca Avci (1992) od leta 1999 živi v Ljubljani, kjer je leta 2015 diplomirala iz fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Svoja večinoma avtobiografska dela predstavlja predvsem v obliki fotozinov in knjig, za katere so značilni izpovedna poetika in senzibilnost za pripoved, ki izhaja iz njenega navdušenja nad filmskim medijem. Njena dela pogosto raziskujejo teme, kot so medosebni odnosi, motivacija, samopodoba in vprašanja o pristnosti v umetniškem izražanju. V zadnjem času so se njeni interesi preusmerili iz (hiper)produkcije podob v bolj poglobljeno umetniško produkcijo samo.