Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le dan po napovedi velike razstave Ulaya in Marine Abramović so v piranski cerkvi Marije Zdravja odprli razstavo Confess Igorja Andjelića, katere del je tudi umetniško delo Marine Abramović.
V knjižnici Minke Skaberne se odpira razstava Nevidni svet, ki z najnovejšo tehnologijo slepim in slabovidnim omogoča doživetje 11 fotografskih umetnin. Obiskovalci lahko izkusijo tudi različne okvare vida s simulacijskimi očali.
Pastelna slika francoskega umetnika Edgarja Degasa, naslovljena Eloge du maquillage, je več desetletij veljala za izgubljeno. Pred kratkim pa se je izkazalo, da je delo, kupljeno na spletni dražbi kot ponaredek, pravzaprav original iz leta 1876.
Med petdnevno rezidenco v Hiši kulture v Pivki so Erik Mavrič, Neža Perovšek, Adrijan Praznik in Iva Tratnik ustvarjali grafike na temo poezije Makse Samsa (1904–1971), manj znane slovenske pesnice z območja Ilirske Bistrice, rojene pred natanko 120 leti.
Slovenska umetnica Tanja Pak je na mednarodni razstavi sodobne umetnosti v steklu v Tojami na Japonskem za delo Rêverie prejela najvišjo nagrado grand prize. Njeno delo bo razstavljeno v Muzeju umetnosti v steklu Tojama in bo postalo del stalne zbirke.
Ko je Zmago Jeraj premišljeval o primernem načinu prezentiranja svojih slik, si jih je zamišljal v "slabše osvetljenih prostorih, kjer jih je treba kar najti". Temu so prisluhnili v MGLC-ju, kjer njegova dela predstavljajo na še neviden način.
V ljubljanski Cukrarni so napovedali verjetno eno mednarodno najbolj relevantnih razstav v Sloveniji doslej. 30. novembra 2025, na rojstni dan Ulaya in Marine Abramović, bodo odprli razstavo o njunem skupnem delu in življenju.
Pregovorno velja, da v Sloveniji pravega umetniškega trga ni. Vendar nekaj, predvsem za določen medij – fotografijo, raziskovalno umetnost – specializiranih galerij uspešno nastopa tudi na mednarodnem prizorišču.
Nova razstava Maurizia Cattelana je sijajna – v najbolj dobesednem pomenu besede: v galerijo je postavil zid, oblit s 24-karatnim zlatom, ki meri 20 metrov v dolžino in dobrih pet metrov v višino. Še en ključen podatek: zid je prerešetal s streli.
V znamenitem pariškem muzeju Orsay so aretirali okoljsko aktivistko, ki je vandalizirala platno impresionista Clauda Moneta. Čez Makovo polje iz leta 1873 je nalepila sliko, ki ponazarja, kako bi bilo polje videti leta 2100, če se ne ukrepa pravočasno.
Ko je režiserka Anja Salomonowitz snemala film o Marii Lassnig, je pred kamero povabila več poznavalcev njenega dela. Na koncu ni uporabila nobenega od pogovorov. Zgodbo o umetnici je povedala na svoj način, ki se ogiba pravilom klasične biografije.
Junija se bo v Ljutomeru in okolici odvil 20. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. Kot ogrevanje za jubilejno izvedbo festivala je v Vetrinjskem dvoru v Mariboru na ogled razstava, naslovljena 20 plakatov za 20 let Grossmanna.
Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu zagnala pobudo, da se s kipi dvometrskih medvedov širi prijateljstvo med državami. Medvedi te dni zasedajo tudi Ljubljano.
Letošnjo nagrado skupine OHO so podelili Dominiku Štiberniku, ki je prepričal z delom, v katerem razmišlja o tem, kaj umetniško delo sploh je, kako ga gledamo, predvsem pa o procesu, ki vodi do njegove uresničitve.
V Ljubljani je potekal 2. festival generativne umetnosti Adela. Osredotoča se na odprtokodne tehnologije, trajnostno računalništvo in kreativno kodiranje, na njem pa bo svoja dela predstavljala vrsta domačih in mednarodnih umetnikov.
"Od umetnikov se učim, kako delati počasi in spoštovati sam proces," pravi kuratorka iz Beograda Ana Simona Zelenović, ko razmišlja o kuriranju v času hiperprodukcije, prekarnih delovnih pogojev in komodifikacije.
V muzeju Prado v španski prestolnici so v ponedeljek razstavili sliko italijanskega mojstra Caravaggia. Za platno je nekoč veljalo, da je delo neznanega umetnika in bi skoraj končalo na dražbi. Šele nedavno so potrdili, da je brez dvoma mojstrovo delo.
Augsburg je bil okoli leta 1500 eno od bolj cvetočih mest severno od Alp. Postal je pomembno trgovsko mesto, močno povezano s habsburškim dvorom, kar je ustvarjalo ugodne možnosti za umetniški razcvet.
Umetniki so se z vprašanjem človekovega odnosa do narave začeli ukvarjati veliko prej, preden je okoljska problematika postala del širšega javnega diskurza.
V Kunsthausu nova razstava 24/7 obravnava delo kot umetnost in tako z znanimi kot novimi umetniškimi deli tematizira današnje preobrazbe delovne sile: nevidno delo, avtomatizacijo, digitalizacijo, globalizacijo in negotove delovne pogoje.
Neveljaven email naslov
