Freska Apoteoza sv. Frančiška je ena od tistih, ki so jih po naročilu kralja Ferdinanda VII prenesli na platno. Danes jo hranijo v muzeju Prado. Foto: Museo Nacional del Prado
Freska Apoteoza sv. Frančiška je ena od tistih, ki so jih po naročilu kralja Ferdinanda VII prenesli na platno. Danes jo hranijo v muzeju Prado. Foto: Museo Nacional del Prado

Na razstavi so zbrane freske iz družinske kapele Juana Enriqueza de Herrere v cerkvi San Giacomo degli Spagnoli v Rimu, ki jih je bilo nazadnje mogoče videti skupaj leta 1833.

V prvih letih 17. stoletja je Annibale Carracci (1560–1609) sprejel naročilo, da ustvari freske v družinski kapeli rodbine De Herrera v rimski cerkvi San Giacomo degli Spagnoli. Zasnoval je celoto in začel slikati, nato pa leta 1605 hudo zbolel ter bil prisiljen slikanje prepustiti Francescu Albaniju.

Zakaj so freske utonile v pozabo?
Čeprav je bilo to najpomembnejše naročilo, ki ga je Carracci prejel v zadnjem obdobju svoje kariere, pa so freske, ki prikazujejo prizore iz življenja svetega Didaka iz Alkale, andaluzijskega frančiškana, ki je umrl leta 1463, širši javnosti v celoti skoraj neznane. To pa zato, ker so jih sredi 19. stoletja sneli s sten izjemno dotrajane, razpadajoče kapele in jih prenesli na platno.

Pozneje se freske niso ohranile kot enotna zbirka. Od 19 ohranjenih fragmentov so jih 16 prepeljali v Španijo – sedem v muzej Prado in devet v Katalonsko kraljevo akademijo likovnih umetnosti svetega Jurija, od koder so bile prepeljane v Nacionalni muzej katalonske umetnosti – MNAC. Trije fragmenti so bili shranjeni v cerkvi Santa Maria in Monserrato v Rimu, kamor so shranili tudi oltarno sliko, ki je tam še danes.

Ob freskah so na razstavi predstavljene z njimi povezane risbe, manjkajoči deli fresk so rekonstruirani in predstavljeni z iztisi. Razstava bo na ogled do 12. junija.