Leta 1697 rojeni Canaletto je bil poznan predvsem kot izjemen vedutist, ki je svoje rodno mesto večkrat upodobil in prav njemu gre pravzaprav zahvala, da se je ta umetnostna zvrst v Benetkah uveljavila kot poglavitna. Sicer pa je vplival tudi na krajinarsko slikarstvo 19. stoletja.
Vedute Benetk, Londona in Rima
Canaletto se je umetnosti slikanja učil pri lastnem očetu in v Rimu, med letoma 1746 in 1756 se je kalil v Londonu, nato pa se je vrnil v rojstno mesto, kjer je leta 1768 tudi umrl. Poleg vedut Benetk, ki so bile v večini, je za seboj pustil tudi več vedut Londona in Rima.
Beneške vedute je ustvarjal v glavnem za angleške naročnike, ki so jih želeli imeti kot spomin na svoje bivanje v mestu v laguni. Pri slikanju je dosledno upošteval perspektivo, natanko izdeloval detajle in uporabljal svetle, sijoče barve. Njegove upodobitve so do potankosti sledile stavbam in mostovom, tako da prav vsi elementi z njegovih platen ustrezajo dejanskim razmerjem in vsem arhitektonskim elementom.
Tudi fantazijske vedute z izmišljenimi motivi
Slikal je tudi fantazijske vedute in izdeloval jedkanice. Bil je učitelj Francesca Guardija in svojega nečaka Bernarda Bellotta, prav tako znanega kot Canaletto.
Poleg Canalettovih del bodo na razstavi na ogled tudi dela drugih umetnikov iz obdobja settecenta (18. stoletje), ki velja za izredno živahno stoletje, polno sprememb, v umetnosti, miselnosti, tehnologiji in družabnem življenju.
Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa si bo mogoče ogledati še dela Giovannija Battiste Tiepola, Luce Carlevarijsa, Rosalbe Carrera, Pietra Longhija in Giambattista Piranesija ter se tako sprehoditi skozi celotno obdobje settecenta.
Razstava Canaletto in Benetke bo v tamkajšnji Doževi palači na ogled od 23. februarja do 9. junija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje