Za razstavo bodo dela posodili priznani svetovni muzeji, v Benetkah pa bodo združena z znanimi slikami, ki jih je beneški umetnik med letoma 1564 in 1592 ustvaril prav za Doževo palačo. Foto: EPA
Za razstavo bodo dela posodili priznani svetovni muzeji, v Benetkah pa bodo združena z znanimi slikami, ki jih je beneški umetnik med letoma 1564 in 1592 ustvaril prav za Doževo palačo. Foto: EPA

Na postavitvi bo razstavljenih 50 slik in 20 risb velikega predstavnika beneške umetnosti.

Dela bodo posodili priznani svetovni muzeji
Razstavo pripravljata ameriška kustosa in dobra poznavalca Tintorettovega dela Robert Echols in Frederick Ilchman.

Za razstavo bodo dela posodili priznani svetovni muzeji, v Benetkah pa bodo združena z znanimi slikami, ki jih je beneški umetnik med letoma 1564 in 1592 ustvaril prav za Doževo palačo. Benetke so bile namreč njegov dom, tam se je rodil in umrl.

V svojem času je Tintoretto (1518–1594) veljal za izjemno plodovitega in drznega slikarja. V zgodnjem 17. stoletju, le nekaj let po umetnikovi smrti, so ga začeli postavljati ob bok Tizianu (1488–1576) in Paolu Veroneseju (1528–1588), trojica pa je obveljala za najpomembnejše predstavnike beneške umetnosti.

Ljubljenec kritikov in intelektualcev
Sprememba okusa je pozneje privedla do tega, da je zanimanje za njegovo delo usahnilo, v 19. stoletju pa so ga znova začeli ceniti kritiki in intelektualci. Od tedaj velja za enega najpomembnejših italijanskih slikarjev. Imenujejo ga "zadnji veliki slikar renesanse", ki je pomembno vplival na baročno umetnost.

Med Tintorettovimi najpomembnejšimi deli so dve upodobitvi Zadnje večerje (1547 in 1594), Čudež sv. Marka (1548) in poslikava notranjosti Scuole Grande di S. Rocco v Benetkah s 56 velikimi stenskimi in stropnimi slikami s svetopisemskimi motivi (1564–1581).

Razstava bo odprta od 7. septembra 2018 do 6. januarja 2019.