Paula Modersohn-Becker, Deklica z vencem v laseh, ok. 1901. Foto: Staatliche Museen zu Berlin, Nationalgalerie/Jörg P. Anders/Jörg P. Anders

V Stari nacionalni galeriji v Berlinu je do 8. marca na ogled razstava z naslovom Boj za prepoznavnost (Kampf um Sichtbarkeit), na kateri so razstavljena dela umetnic iz zbirke galerije, ustvarjena pred letom 1919. Na ogled je 60 slik in kipov 43 ustvarjalk.

Nekatera dela, ki so na ogled na razstavi, so že desetletja vključena v stalne postavitve berlinske galerije, denimo tista, ki jih podpisujejo Caroline Bardua, Elisabeth Jerichau-Baumann in Sabine Lepsius. Druga so v galeriji na ogled postavili po letih hrambe v muzejskih depojih, denimo dela Friederike O'Connell in Paule Monje.

Dora Hitz, Trgatev češenj, pred 1905. Foto: Staatliche Museen zu Berlin, Nationalgalerie/Jörg P. Anders/Jörg P. Anders

Večine razstavljenih del pa v galeriji doslej niso še predstavili na razstavi. Gre za dela nekdaj uspešnih umetnic, kot so norveška kiparka Ambrosia Tonnesen, madžarska slikarka Vilma Parlaghy in ruska pionirka avantgarde Natalija Goncarova. Za razstavo so v galeriji izbrali dela iz lastne zbirke, nastala v obdobju 140 let pred letom 1919.

Vrata Akademije za ženske zaprta
Kot je spomnil direktor Stare nacionalne galerije Ralph Gleis, ženske niso smele obiskovati Akademije lepih umetnosti vse do leta 1919, kljub temu pa v galeriji hranijo številna dela umetnic, ki so nastala pred tem letom. Ob tem si je zastavil vprašanje: "Kaj vse so ženske umetnice morale narediti za to, da so postale umetnice?"