Narodna galerija v Londonu za leto 2020 načrtuje veliko razstavo, na kateri nameravajo združiti več kot 35 del Artemisie Gentileschi, kar bo prva tovrstna razstava v Veliki Britaniji. Foto: EPA
Narodna galerija v Londonu za leto 2020 načrtuje veliko razstavo, na kateri nameravajo združiti več kot 35 del Artemisie Gentileschi, kar bo prva tovrstna razstava v Veliki Britaniji. Foto: EPA

Gre za umetničin avtoportret, na katerem se je med letoma 1615 in 1617 naslikala v podobi sv. Katarine Aleksandrijske. To je tudi prva slika te umetnice, ki je postala del javne zbirke v Veliki Britaniji. Sliko, ki so jo našli leta 2017 v Franciji, so decembra kot "božično darilo narodu" po končanem konservatorsko-restavratorskem posegu postavili na ogled javnosti.

Sliko vidijo kot enega izmed draguljev narodne zbirke, po predstavitvi v Londonu pa jo bodo marca prihodnje leto poslali na turnejo. Prvo postajališče bo knjižica v Glasgowu, kjer jo bodo razstavili dva dni pred 8. marcem in jo tako posvetili zgodovini žensk, ženski kulturi in njihovim dosežkom.

Po besedah direktorice Narodne galerije Gabriele Finaldi gre za "odlično delo pomembne umetnice", galerija pa si je dolgo prizadevala, da bi predstavila Artemisio Gentileschi.

Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi sv. Katarine Aleksandrijske, 1615–1617, Narodna galerija London. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi sv. Katarine Aleksandrijske, 1615–1617, Narodna galerija London. Foto: Wikipedia

"Ni skrbi za nacistično provenienco"
Veselje ob novi pridobitvi so zamegljevale kritike, da je galerija zanjo plačala preveč in da v njeni provenienci obstajajo luknje, kar povečuje možnost, da so jo zasegli nacisti. Direktorica te pomisleke zavrača in jih označuje za nesmiselne. "Nobenega razloga ni, da bi morali biti zaskrbljeni glede nacistične provenience." Kot pravi, je bila slika v lasti družine Boudeville v Franciji, njeno lastništvo pa sega najmanj tri generacije v preteklost. Zadnji moški, za katerega je znano, da jo je imel v lasti v 40. letih 20. stoletja, ni bil znan kot zbiralec in jo je zato najverjetneje podedoval.

Ker nesporne dokumentacije o izvoru slike pred letom 1940 vendarle ni, jo je galerija dodala na seznam del, ki so bila morda "nepravilno pridobljena" ali zasežena. "Na seznamu je zato, ker nimamo pisnih dokazov, in seznam je namenjen temu," je pojasnila Gabriele Finaldi.

"Drugi so bili pripravljeni plačati več"
Direktorica se prav tako ne strinja z očitki, da je galerija za sliko odštela preveč. Kot pravi, jo je trgovec na dražbi v Parizu kupil za 2,4 milijona evrov, galerija pa jo je pridobila za 3,6 milijona evrov. Po njenih besedah je več razlogov, zakaj galerija slike ni mogla kupiti na dražbi – med drugim zaradi pomanjkanja dovoljenja za izvoz in vprašanj glede obstoječega stanja in provenience, kar so sicer razrešili. "Plačali smo ceno, ki je bila, kot vemo, nižja od tega, kar so bili zanjo pripravljeni plačati drugi." Denar za nakup je prišel iz javne blagajne, petmesečno konzervacijo slike pa je plačala organizacija Art Fund.

Slika je eden izmed korakov proti odpravitvi pretekle napake, ko je toliko umetnic padlo skozi sito umetnostne zgodovine. Artemisia Gentileschi sicer spada med tiste redke slikarke, ki si ji je že v času življenja uspelo izboriti razmeroma vidno mesto med dominirajočimi moškimi slikarji. Pa vendar je bila v senci drugih vidnejših caravaggistov in sodobnikov svojega časa. Prav Artemisii bodo posvetili tudi veliko retrospektivo leta 2020, na katero bo po vrnitvi s turneje seveda vključen tudi Avtoportret v podobi sv. Katarine.