Suzana in Starca (1610), svetopisemska zgodba o dveh pohotnih starcih, ki opazujeta in nadlegujeta Suzano med kopanjem. Ta ju zavrne, starca pa jo obtožita prešuštva. Artemisia Gentileschi je sliko naslikala v letu, ko je bila posiljena. Foto: EPA
Suzana in Starca (1610), svetopisemska zgodba o dveh pohotnih starcih, ki opazujeta in nadlegujeta Suzano med kopanjem. Ta ju zavrne, starca pa jo obtožita prešuštva. Artemisia Gentileschi je sliko naslikala v letu, ko je bila posiljena. Foto: EPA

Za postavitev so se odločili po nedavni novi pridobitvi slikarkinega avtoportreta v podobi sv. Katarine Aleksandrijske iz let 1615‒1617. Slika, ki so jo ob tej priložnosti tudi restavrirali, so javnosti predstavili prav v teh dneh.

Kot sporočajo v galeriji, bo razstava vključevala dela, ki imajo univerzalno sprejeto atribucijo, medtem ko slik, ki so po mnenju nekaterih strokovnjakov vprašljivega avtorstva, vanjo ne bodo vključili. Po besedah kustosinje Letizie Treves bo razstava omogočila, da si obiskovalci ogledajo "pravo Artemisio".

Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Avtoportret v podobi alegorije slikarstva, 1638–1639, Kraljeva zbirka. Foto: Wikipedia

Če je umetniški svet in posledično umetnostna zgodovina ženske slikarke praviloma postavljala ob rob oziroma jih niti ni vključevala v splošne preglede, se Artemisio Gentileschi pogosto omenjena ob njenih baročnih sodobnikih. Vidno se je zanimanje zanjo povečalo v zadnjih desetletjih, k čemur sta botrovala tako njena zanimiva življenjska zgodba kot splošno večje zanimanje za ženske umetnice, ki jim muzejske ustanove do pred nedavnega niso namenjale zadostne pozornosti.

Artemisijina življenjska zgodba je bila prepletena z njenim delom, besede Letizie Treves povzema portal Art Newspaper. Rodila se je leta 1593 v Rimu, slikarstva pa se učila pri očetu, znanem caravaggistu Oraziu Gentileschiju. Pri 17 letih je Artemisio posilil slikar Agostino Tassi in sledil je naporen sodni proces. Tudi v njenem slikarstvu so jasni odmevi umetnosti velikega Caravaggia. Iz njenih slik kipi nasilje in dramatičnost. Pogosto je slikala samo sebe in se postavila v različne vloge. Leta 1639 se je pridružila Oraziu v Londonu, kjer je delala na dvoru Karla I. Umrla je leta 1654 ali kmalu zatem, najverjetneje v Neaplju.

Vzporedno s povečanim zanimanjem za njeno umetnost je v zadnjih nekaj letih viden tudi porast atribucij njenih del. Od kataloga iz leta 1999, ki je potrjeval 53 signiranih del, so dražitelji, strokovnjaki in trgovci z umetninami pripisali še več deset novih slik. Po besedah kustosinje londonske narodne galerije je Artemisii Gentileschi trenutno brez dvoma pripisanih oziroma splošno sprejetih približno 25 slik. Na galerije in zasebne zbiralce so se že obrnili s prošnjo za posojo. Kot enega osrednjih del postavitve pričakujejo Avtoportret v podobi igralke lutnje (1615‒1618) iz Muzeja Wadsworth Atheneum v Hartfordu, Connecticut, ki je nastal približno v istem času kot najnovejša pridobitev Narodne galerije. Med pomembnejšimi deli napovedujejo tudi poznejši Avtoportret v podobi alegorije slikarstva (1638‒1639), ki ga hranijo v Kraljevi zbirki.

Artemisia Gentileschi, Kleopatra, 1633‒1635. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Kleopatra, 1633‒1635. Foto: Wikipedia

Sestre prerafaelitov
Tudi londonska Narodna portretna galerija se bo prihodnje leto osredotočila na žensko poglavje v britanski umetnosti, in sicer na pozabljene ženske, ki so zaznamovale umetnost prerafaelitske bratovščine. Razstava Pre-Raphaelite Sisters bo posvečena ženskam, ki so bile bodisi modeli, pomočnice ali muze.

Artemisia Gentileschi, Judita obglavlja Holoferna, 1614‒1620), Galerija Ufffizi. Foto: Wikipedia
Artemisia Gentileschi, Judita obglavlja Holoferna, 1614‒1620), Galerija Ufffizi. Foto: Wikipedia

Ženske umetnice zadnjih šestih desetletij
V Tate Britain bodo ženskim umetnicam posvetili že prihodnje leto. Aprila bodo odprli razstavo, kjer bodo z več kot 60 deli pokazali ustvarjanje šestih desetletij britanske ženske umetnosti. Postavitev bo vključevala več kot 60 del, med drugim Bridget Riley, Monster Chetwyn in Turnerjeve nagrajenke Rachel Whiteread. Na ogled bodo tako slike in kipi, kot fotografije in filmi, vsa pa prihajajo iz zbirke Tate. Za razstavo, ki bo na ogled leto dni, so se odločili, da bi povečali vidnost umetnic v galerijah. Kot je povedal direktor Alex Farquharson, zadnje Turnerjeve nagrade, razstavni program v Tatu in sodobne pridobitve kažejo, da so ženske imele pomembno vlogo v zgodovini britanske umetnosti v zadnjih 60 letih.

Čeprav več kot polovica ženskih umetnic, še vedno odrinjene na rob
Projekt so naslovili 60 Years, razstava pa bo, kot so prepričani, ponudila pomemben trenutek, da bi "prepoznali in proslavili izbor najbolj pomembnih britanskih umetnic, ki so delovale od 60. let do danes". Med umetnicami, katerih dela bodo predstavljena, bosta tudi Susan Hiller in Annie Swynnerton. Raziskava, ki jo je opravil Nacionalni muzej žensk v umetnosti v Washingtonu, je pokazala, da je danes med vsemi vizualnimi umetniki več kot polovica žensk, vendar so njihova dela pogosto marginalizirana. V Londonu več kot tri četrtine komercialnih galerij predstavlja več moških kot žensk.