,

Tihomir Pinter, Portret Božidarja Jakca, 1980. Foto: iz fonda Galerije Božidar Jakac

Razstavo, ki jo odpirajo danes ob 19.00 in bo na ogled do 6. oktobra, odpirajo ob 120-letnici Jakčevega rojstva in 30-letnici njegove smrti.

Leta 2019 zaznamujemo 120 obletnico Jakčevega rojstva, hkrati pa mineva 30 let od njegove smrti - na dan umetnikovega rojstva, torej 16. julija bo v Lamutovem likovnem salonu ob 18.00 predavanje kustosa Gornjesavskega muzeja Jesenice, Aljaža Pogačnika, prav o Jeseniškem ciklu.

Razstava prinaša pregled umetniške zbirke jedkanic in risb v rjavi, črni, rdeči in mešani kredi na papirju, na katerih je videti orise delovnih procesov, portrete posameznih delavcev in notranjosti ter zunanjosti jeseniške jeklarne.

Jeseniški umetniški cikel je z vidika obravnavane vsebine in upodobitev delavcev in industrijskega pejsaža posebnost v Jakčevem opusu. Risbe in jedkanice z jeklarsko tematiko, ki večinoma učinkujejo kot samostojne estetsko dovršene celote, so nastale leta 1939 kot študijske priprave za Jakčevo veliko grafiko oziroma jedkanico Martinarna. To je Jakac ustvaril na prigovarjanje prijatelja in metalurga Cirila Rekarja, ki je takrat na Jesenicah deloval kot direktor jeklarne in plavža Kranjske industrijske družbe.

Kot so še zapisali ob razstavi, je Jakac z neposredno in preprosto, a zgovorno črto ter z različnimi figuralnimi skupinami, vpletenimi v delovne procese v tovarni, poudaril avtentično jeklarsko okolje.

Slikar, grafik in akademik Božidar Jakac (1899‒1989) se je rodil v Novem mestu. Leta 1945 je bil eden od ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, nato njen prvi rektor in prvi profesor za grafiko in risanje. Številnim domačim ustvarjalcem je odprl vrata na evropska in svetovna likovna prizorišča.

Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dopisni član drugih jugoslovanskih akademij, član Evropske akademije znanosti, umetnosti in književnosti v Parizu in častni član risarske akademije v Firencah. Bil je častni občan Novega mesta in številnih slovenskih ter jugoslovanskih mest. Prejel je vsa osrednja kulturna državna priznanja. Uvrščajo ga med velikane novomeške kulturne zgodovine.