Umetnino so imeli zgolj na posodo, po dolgem prizadevanju za odkup pa so zdaj končno zbrali dva milijona funtov, da se bo delo za stalno priključilo njihovi znameniti umetniški zbirki.

Orazio Gentileschi, Najdenje Mojzesa, zgodnja 30. leta 17. stoletja, Narodna galerija, London. Foto: Wikipedia
Orazio Gentileschi, Najdenje Mojzesa, zgodnja 30. leta 17. stoletja, Narodna galerija, London. Foto: Wikipedia

Čeprav izhaja Orazio Gentileschi (1563-1639), član znamenite slikarske družine, iz italijanskega okolja in pripada liniji, ki je sledila revolucionarnemu slogu, s katerim je italijansko slikarstvo predrugačil veliki Caravaggio, ima njegova slika Najdenje Mojzesa pomembno delo v britanski zgodovini. Gre namreč za eno izmed peščice del, ki jih je Gentileschi naslikal v obdobju 12 let, ki jih je preživel v Londonu na dvoru kralja Karla I. Umetnik je naročilo zanjo prejel ob rojstvu bodočega Karla II., visela pa naj bi v Kraljičini hiši v Greenwichu.

Orazio Gentileschi (1563-1639) se je rodil v Toskani. Od leta 1576 ali 1578 je živel v Rimu. Okoli leta 1600, ko je prišel v stik s Caravaggiom, njegovo slikarstvo slogovno spremenilo. Leta 1621 se je preselil v Genovo, tri leta pozneje šel v Pariz, kjer je ostal dve leti, nato pa je do smrti živel v Londonu. Foto: Wikipedia
Orazio Gentileschi (1563-1639) se je rodil v Toskani. Od leta 1576 ali 1578 je živel v Rimu. Okoli leta 1600, ko je prišel v stik s Caravaggiom, njegovo slikarstvo slogovno spremenilo. Leta 1621 se je preselil v Genovo, tri leta pozneje šel v Pariz, kjer je ostal dve leti, nato pa je do smrti živel v Londonu. Foto: Wikipedia

Resda predstavlja slika svetopisemski prizor, ki ga zapis postavlja v Egipt (zato so tudi mnogi ugibali, da je reka, ob kateri se odvija prizor, Nil), a v resnici spominja krajina bolj na Temzo in grič, ki vodi do observatorija. Direktor galerije Gabriele Finaldi je Najdenje Mojzesa označil kot "zelo angleško sliko", ki je bila del "bleščečega ozvezdja umetnikov in mecenov na dvoru Karla I. v 30. letih 17. stoletja". Po njegovih besedah je šlo za najslavnejše trenutke v zgodovini mecenstva na področju umetnosti v državi, ko so v Londonu na dvoru skupaj ustvarjali Rubens, Van Dyke in Orazio Gentileschi, pa tudi njegova hčerka Artemisia.

Sliko, ki je za zdaj še v zasebni lasti, ima galerija na posodo skoraj dve desetletji. Zadnja dva milijona funtov pa so po poročanju britanskega Guardiana v galeriji na koncu zbrali s pomočjo donacij.

Novembra je Narodna galerija objavila obvestilo, da mora zbrati še zadnja dva milijona funtov za nakup slike, v sredo pa je sporočila, da je cilj dosežen. "Okoli božiča sporočamo veselo novico, da bo slika od začetka prihodnjega leta naša," je dejal Finaldi.

Odkup slike je galerija uvrstila med svoje prednostne naloge od leta 1995. Narodni sklad za dediščino je za sliko prispeval 2,5 milijona funtov, Umetniški sklad milijon, Ameriški prijatelji Narodne galerije v Londonu 8,5 milijona in Fundacija Narodne galerije pet milijonov. V galeriji nameravajo za odkup slike nameniti še 500.000 funtov, ki so jih posamezniki galeriji zapustili z oporokami. Zadnja dva milijona pa so zbrali na podlagi poziva.

Drugo različico obravnave motiva Najdenja Mojzesa, ki jo je Gentileschi naslikal leta 1633, hranijo v Madridu. Foto: Wikipedia
Drugo različico obravnave motiva Najdenja Mojzesa, ki jo je Gentileschi naslikal leta 1633, hranijo v Madridu. Foto: Wikipedia

"Od manjših donacij v vrednosti nekaj funtov do takšnih v višini več tisoč funtov. Navdušen sem, da se je toliko ljudi odzvalo v zadnjem krogu kampanje," pravi direktor galerije.

Cena slike z merami 257 krat 301 centimetrov je 22 milijonov funtov, Narodna galerija pa mora zanjo plačati 19,5 milijona. V procesu prodaje sodelujeta dražbena hiša Sotheby's in galerija Pyms.