Za Cezannovo platno Tihožitje: jabolka in hruške si v dražbeni hiši nadejajo izkupček do 35 milijonov dolarjev. Foto: Sotheby's
Za Cezannovo platno Tihožitje: jabolka in hruške si v dražbeni hiši nadejajo izkupček do 35 milijonov dolarjev. Foto: Sotheby's
E. Degas: Plesalka, ok. 1885–90. Foto: Sotheby's
E. Degas: Plesalka, ok. 1885–90. Foto: Sotheby's

Med mojstrovinami umetnikov poznega 19. stoletja, ki bodo prodana na dražbi, izstopa Cezannovo delo Nature morte: pommes et poires (Tihožitje: jabolka in hruške). Slika je redek primer zelo dobro ohranjenega Cezannovega tihožitja v zasebni lasti. Njen izvor se dotakne tudi znamenitega trgovca z umetninami Ambroisa Vollarda.

Včasih je pametno mešati jabolka in hruške
Nature morte: pommes et poires
je eden najbolj mojstrskih primerkov umetnikovih zrelih tihožitij od konca 80. in 90. let 19. stoletja. V primerjavi s Cezannovimi zgodnjimi tihožitji je poudarek te slike na sadju, in ne na tistem, kar ga obkroža.

Paul Cezanne (1839–1906) je postavil temelje modernemu likovnemu ustvarjanju ter vplival na Gauguina in van Gogha. Vplival je tudi na kubiste in fauviste ter abstraktno umetnost 20. stoletja.

Na dražbi bodo ponudili tudi Degasovo balerino Danseuse (Plesalka), ki je ocenjena na do 15 milijonov dolarjev in prikazuje umetnikov najbolj ikoničen motiv – lepoto in eleganco pariškega baleta. Delo v tehniki pastela je bilo skoraj 70 let v lasti Muzeja likovne umetnosti v Bostonu.

Edgar Degas (1834–1917) je najprej na slikah obdeloval zgodovinske motive in v olju slikal portrete, po letu 1874 pa se je posvetil predvsem študiju in slikanju figur ter se približal slogu impresionistov.

Claude Monet je najraje slikal lokvanje in svoj vrt v Givernyju, redkeje pa si je za motiv izbral rezano cvetje v vazi. Foto: Sotheby's
Claude Monet je najraje slikal lokvanje in svoj vrt v Givernyju, redkeje pa si je za motiv izbral rezano cvetje v vazi. Foto: Sotheby's

Degasa je zanimalo telo v gibanju, nanj so vplivali tudi japonski mojstri lesoreza. Najbolj je znan po študijah baletk in konjev ter skupin v gledališču in ženskih aktov. Najraje je uporabljal tehniko pastela, izdeloval je tudi bakroreze in litografije.

Za Monetovo sliko iz leta 1880 La Seine a Lavacourt, Debacle si nadejajo iztržiti do osem milijonov dolarjev. Nekdaj je bila del zbirke Georgea Vanderbilta II., visela pa je tudi v Biltmore Estate, največji zasebni hiši v ZDA, zgrajeni prav za Vanderbilta.

Vrhunski nabor dražbe zaokrožuje Monetovo cvetlično tihožitje Fleurs dans un pot (Roses et brouillard) iz leta 1878, ocenjeno na do šest milijonov dolarjev, ki je redek primer umetnikovega cvetličnega tihožitja.

Claude Monet (1840–1926) je ustvarjal v naravi po načelih plenerizma, najprej razmeroma realistične pejsaže in prizore iz meščanskega življenja, pozneje je z igro barv in svetlobe povsem svobodno interpretiral motiv kot subjektivno likovno podobo trenutka.

Umetnine bodo pred dražbo na ogled v Hongkongu in New Yorku, še navaja spletni portal Art Daily.