Na navidezno praznem ozadju pa je menda naslikana tudi doslej neopažena zelena zavesa, ki je s stoletji očitno zbledela v črno.

Dekle z bisernim uhanom je ena od osrednjih slik zbirke muzeja Mauritshuis, kjer domujejo nekatera najpomembnejša dela nizozemske zlate dobe. Foto: EPA
Dekle z bisernim uhanom je ena od osrednjih slik zbirke muzeja Mauritshuis, kjer domujejo nekatera najpomembnejša dela nizozemske zlate dobe. Foto: EPA

"Rezultati raziskovalnega projekta Spotlight dajejo vpogled v veliko bolj osebno sliko, kot je veljalo pred tem," so povedali v muzeju Mauritshuis. Dodali so, da je raziskava uporabila neinvazivne tehnike slikovne obdelave in optičnega branja, digitalno mikroskopijo in analizo barvnih vzorcev.

Vermeer je danes eno svojih najbolj znanih del naslikal okoli leta 1665, na njem pa je upodobil neznano dekle z modro ruto v laseh in velikim bisernim uhanom v ušesu. Foto: Wikipedia
Vermeer je danes eno svojih najbolj znanih del naslikal okoli leta 1665, na njem pa je upodobil neznano dekle z modro ruto v laseh in velikim bisernim uhanom v ušesu. Foto: Wikipedia

Raziskava, menda prva take vrste, je potekala od februarja 2018, izvedla pa jo je ekipa znanstvenikov, ki je osvetlila Vermeerjevo uporabo pigmentov in pokazala, kako je umetnik ustvaril delo z uporabo različnih slojev.

Pigment, ki je bil bolj dragocen koz zlato
Kot se je pokazalo, je Vermeer med drugim spremenil kompozicijo slike: prestavil je položaj ušesa, vrha šala in zatilja. Uporabljal je barve oziroma pigmente iz materialov z različnih delov sveta ‒ barva ultramarin je denimo izdelana iz kamna lapis lazuli iz Afganistana, ki je bila v 17. stoletju "bolj dragocena kot zlato".

Naslikan biser v muzeju opisujejo, kot "iluzijo", narejeno s pomočjo "prosojnih in neprozornih dotikov z belo barvo", uhanu pa manjka kavelj.

Slika, ki jo je delftski mojster naslikal leta 1665, spada med tista dela, ki ljudi že dolgo navdušujejo tudi zaradi svoje skrivnostnosti ‒ kljub številnim študijam ostaja identiteta dekleta še vedno neznanka. In z novo raziskavo pri tem niso prišli dlje, niti dokazali, ali je dekle zares obstajalo ali je le rezultat Vermeerjeve domišljije. "Dekle še ni razkrilo skrivnosti svoje identitete, ampak nam jo je uspelo malo bolje spoznati," je povedala direktorica muzeja Martine Gosselink in dodala, da raziskave še niso končali.

Scarlett Johansson in Colin Firth v filmu Dekle z bisernim uhanom iz leta 2003. Foto: IMDb
Scarlett Johansson in Colin Firth v filmu Dekle z bisernim uhanom iz leta 2003. Foto: IMDb

Najprej roman, nato film
Vermeer je na tem presunljivem portretu upodobil mlado dekle z modro-rumeno ruto, bisernim uhanom in skrivnostnim pogledom. Portret je bil navdih za roman Dekle z bisernim uhanom pisateljice Tracy Chevalier iz leta 1999, ta pa za istoimenski film s Scarlett Johansson in Colinom Firthom v glavnih vlogah.

"Če bodo odkrili pravo identiteto dekleta, je moja knjiga odslužila svoje"
Tracy Chevalier je na Twitterju zapisala, da je nova raziskava "zanimiva" in da so "vse podrobnosti pomembne". Njena, le deloma na resničnih dogodkih zasnovana zgodba, pripoveduje o mladi služkinji, ki pride v Vermeerjevo gospodinjstvo in postane muza ter model za sliko. Knjigo so prodali v več kot pet milijonov kopijah. Ob tem se je pisateljica pošalila, da ne želi, da bi muzej odkril pravo identiteto dekleta. "Če se to zgodi, je moja knjiga odslužila svoje!" je tvitnila.