Milovanović v situacijo humorno in ludistično poseže s tem, da s kozolca sname veleplakat in ga v dolgotrajnem procesu v celoti razreže na dolge trakove, nato pa ga v tej novi obliki obesi nazaj, tokrat položenega prek vodoravnih drogov za sušenje sena. Foto: Jaka Babnik
Milovanović v situacijo humorno in ludistično poseže s tem, da s kozolca sname veleplakat in ga v dolgotrajnem procesu v celoti razreže na dolge trakove, nato pa ga v tej novi obliki obesi nazaj, tokrat položenega prek vodoravnih drogov za sušenje sena. Foto: Jaka Babnik

V okviru serije Prepih, v kateri predstavljajo mlajše umetnike, bodo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) danes odprli razstavo interdisciplinarnega umetnika Danila Milovanovića. Večkratni nominiranec za nagrado OHO, ki se podpisuje z inicialkami DNLM, je izhodišče za postavitev z naslovom Preglaševanje jesiharja našel v podobi Sejalca slovenskega impresionista Ivana Groharja in njenem splošnem opisu, ki Groharjevo delo razume kot odsev slovenskega prehoda iz podeželske kulture v urbano, ter v izkoriščanju te, zdaj že ponarodele podobe za tržne namene.

Kot so zapisali v galeriji, bi projekt lahko označili tudi kot intervencijo znotraj intervencije. Milovanović se namreč osredotoča na arhitekturno posebnost slovenskega podeželja, na kozolec, ki je v vlogi nacionalnega atributa naslikan tudi v osrednjem planu Sejalca, zdaj pa je njegova funkcija vse pogosteje zvedena na stojalo za oglasne plakate. Foto: Jaka Babnik
Kot so zapisali v galeriji, bi projekt lahko označili tudi kot intervencijo znotraj intervencije. Milovanović se namreč osredotoča na arhitekturno posebnost slovenskega podeželja, na kozolec, ki je v vlogi nacionalnega atributa naslikan tudi v osrednjem planu Sejalca, zdaj pa je njegova funkcija vse pogosteje zvedena na stojalo za oglasne plakate. Foto: Jaka Babnik
Sorodna novica Sploh še vemo, čemu je služil kozolec?

Kozolec: oglasni prostor ali kulturna dediščina?
Milovanović v situacijo humorno in ludistično poseže s tem, da s kozolca sname veleplakat in ga v dolgotrajnem procesu v celoti razreže na dolge trakove, nato pa ga v tej novi obliki obesi nazaj, tokrat položenega prek vodoravnih drogov za sušenje sena. Kot tak oglas ni več berljiv, odvezan je svoje funkcionalne vsebine. Spremenjen je v pisane barvne trakove, ki zdaj triumfalno in nekako praznično ovešajo pozabljeno leseno strukturo ter v spomin prikličejo daljni etnološki motiv.

"Ta 'kreativna' strategija pristopa k oglaševanju, v kateri trčita ekonomija in ekologija, v prostoru kulturne krajine deluje kot tujek, ki bi ga lahko razumeli tudi kot svojevrstno intervencijo neoliberalne logike – kot komercializacijo podeželja, s katero teži k preoblikovanju prostora v lastni dekor," so zapisali v spremnem besedilu razstave.

Foto: DNLM
Foto: DNLM

V tem obratu javni prostor dejavno preobraža in ustvarja nove interakcije, izkušnje, odnose in situacije, v katerih se umetnik odziva na aktualne družbene teme. Pri tem se drži načel preprostosti, absurda in minljivosti, s čimer jedrnato opiše svojo ustvarjalno prakso.

Novi umetnikov projekt je sicer sinteza procesualnega dela, ki vključuje več projektov, nastalih po njegovi utečeni metodi. V njej javni prostor uporabi kot medij, v katerega poseže z akcijo, ter s situacijsko intervencijo prevzame kontekst njegove simbolne strukture, da bi vanj vpisal nov pomen.

Umetnika njegova angažiranost vodi naprej k intervenciji, s katero izzove izvorno situacijo, da bi še bolj poudaril njeno vsiljivo tujost, neprimernost in neusklajenost z okoljem. Vlogi označevalcev, premeščenih v nov kontekst, s katerim umetnik dekonstruira vsakdanjo zaznavo, se zamenjata, so še zapisali ob razstavi, katere kustosinja je Ana Mizerit.

Prvotni namen kozolcev je bil shranjevanje in sušenje žita, sena in pridelkov, danes pa ima poleg prostorskega, kjer se shranjujejo gradbeni material, kmetijska mehanizacija, orodje in druge naprave, etnološki pomen, saj gre za ohranjanje kulturne dediščine. Seveda pa so imeli kozolci v preteklosti in tudi danes družabno noto. Pod njimi so uprizorili marsikatero igro in pripravili druga družabna srečanja, kot so prikazi starih šeg in navad. Foto: DNLM
Prvotni namen kozolcev je bil shranjevanje in sušenje žita, sena in pridelkov, danes pa ima poleg prostorskega, kjer se shranjujejo gradbeni material, kmetijska mehanizacija, orodje in druge naprave, etnološki pomen, saj gre za ohranjanje kulturne dediščine. Seveda pa so imeli kozolci v preteklosti in tudi danes družabno noto. Pod njimi so uprizorili marsikatero igro in pripravili druga družabna srečanja, kot so prikazi starih šeg in navad. Foto: DNLM
Danilo Milovanović v projektu Razsrediščenje na obrobje Ljubljane prestavlja elemente iz njenega središča

Razstava Preglaševanje jesiharja bo na ogled do 28. januarja 2024
Milovanović se je rodil leta 1992 v Banjluki. Magistriral je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Študiral je tudi na akademiji UMPRUM v Pragi. Trenutno ustvarja v AKC-ju Metelkova mesto.

Med drugim se je predstavil v galerijah Aksioma, Tobačna 001 in Škuc v Ljubljani, MMSU-ju na Reki, Miklovi hiši v Ribnici, na EC1 24H v Københavnu, festivalu Begehungen v Chemnitzu, BienalSur v Montevideu, v sklopu Katowice Miasto Ogrodow v Katovicah, na EU expoju v Tel Avivu in v Pražarni AB3 v Pragi.