V mariborskem UGM Studiu se danes odpira razstava Hej, kje si zdaj?, ki predstavlja projekte mladih avtorjev Sare Bezovšek, Lee Culetto, Vida Merlaka in Danila Milovanovića. V njih govorijo o spolzkem terenu med zasebnim in javnim prostorom, med intimnim in družbenim, med realnim in virtualnim prostorom.

Lea Culetto: deflowered by Lea, 2019. Težavne teme – kot so ženske prsne bradavice, menstruacija, strije in telesna poraščenost – so v delu Lee Culetto predstavljene na nepričakovan način. Foto: UGM
Lea Culetto: deflowered by Lea, 2019. Težavne teme – kot so ženske prsne bradavice, menstruacija, strije in telesna poraščenost – so v delu Lee Culetto predstavljene na nepričakovan način. Foto: UGM

Razstava predstavlja štiri projekte, ki so nastali pod okriljem programa U30+ zavoda za sodobne umetnosti Aksioma iz Ljubljane, ki mladim avtorjem in avtoricam na začetku ustvarjalne poti omogoči celovito podporo pri realizaciji umetniškega projekta.

Lea Culetto v svojem projektu izmišljene blagovne znamke oblačil deflowered by Lea ponese pogosto neizrečene teme, ki zadevajo predvsem ženske in njihova telesa, na ulico. Ustvarila je serijo izvezenih, nosljivih oblačil, zaznamovanih s političnimi, verskimi in feminističnimi temami, združenih v celoto s pomočjo estetike kiča in pretiravanja.

Projekt TOP Danila Milovanovića je umetniška intervencija, ki komentira naraščajočo gentrifikacijo urbanega prostora v Ljubljani in se osredotoča na pojav vse večjega števila novih parkirišč. Milovanović je ustvaril simbolično parkirišče na vozilom nedostopni lokaciji – na strehi podzemne garaže – s čimer je parkirišču odvzel njegovo primarno funkcijo in ga prikazal kot čisto formo: prepoznavno mrežo belih geometrijskih črt. Prizorišče je dopolnil barviti kiosk, narejen iz recikliranih reklamnih transparentov dejanskih parkirišč.

Danilo Milovanović v projektu TOP samovoljno privatizira javno površino v mestu z namenom kopičenja osebnega dobička. Foto: UGM
Danilo Milovanović v projektu TOP samovoljno privatizira javno površino v mestu z namenom kopičenja osebnega dobička. Foto: UGM

V trilogiji Revenge Porn, Sextortion in Cyberstalking Sara Bezovšek raziskuje internetne spolne navade z ustvarjanjem vizualne pripovedi iz elementov, ki jih mladi uporabniki uporabljajo za komuniciranje na platformah za družbena omrežja, kot je Facebook, in tudi manj nadzorovanih platformah, kot je spletni forum 4chan, kjer lahko uporabniki objavljajo anonimno. GIF-i, memi, videoposnetki na YouTubu, piratske TV-oddaje in filmi, eksplicitni posnetki, videoposnetki na Snapchatu; komentarji in klepeti so posneti in remiksani, da bi prikazali vzdušje, v katerem mlajše generacije živijo svoje spolno življenje v javni sferi interneta, kjer so pogosto predmet zalezovanja in nadlegovanja.

V svojem vizualnem delu, ki privzema obliko videov, Sara Bezovšek kaže zanimanje za grafično prikazovanje spletnega in fizičnega nasilja, a hkrati tudi za ljubke ter zabavne teme. Foto: UGM
V svojem vizualnem delu, ki privzema obliko videov, Sara Bezovšek kaže zanimanje za grafično prikazovanje spletnega in fizičnega nasilja, a hkrati tudi za ljubke ter zabavne teme. Foto: UGM

Vid Merlak v Videno z uprizoritvijo spletnega pogovora v realnem prostoru pokaže, kako je virtualni prostor posegel ne le v interpretacijo povedanega, ampak tudi v sosledje in razmerje med intimnim in banalnim. Režiral je video, v katerem so igralci uprizorili izbrane odlomke iz njegovih zasebnih pogovorov s prijatelji, znanci in partnerko. Delo se osredotoča na "deljeno časovnost", značilno za spletno komunikacijo, kajti ravno spremenljivi čas oddajanja in sprejemanja sporočil je tisto, kar daje spletnim pogovorom edinstveno obliko. Medij spreminja vsebino najosnovnejših pogovorov do absurdne ravni.

Vizualni jezik videa Vida Merlaka uporablja vse elemente, ki jih je mogoče prepoznati v spletnih pogovorih, na primer dolge premore med pogovori, izginjanje ljudi med klepetom, pa tudi neizbežno prekinjanje linearnosti komunikacije, do česar pride, kadar dva človeka pišeta istočasno, odgovori pa prihajajo z zamikom. Vse te poteze je avtor ustrezno vizualno prevedel na zaslon. Foto: UGM
Vizualni jezik videa Vida Merlaka uporablja vse elemente, ki jih je mogoče prepoznati v spletnih pogovorih, na primer dolge premore med pogovori, izginjanje ljudi med klepetom, pa tudi neizbežno prekinjanje linearnosti komunikacije, do česar pride, kadar dva človeka pišeta istočasno, odgovori pa prihajajo z zamikom. Vse te poteze je avtor ustrezno vizualno prevedel na zaslon. Foto: UGM

Projekti so bili vsak posamezno premierno predstavljeni v Aksiomi, v UGM Studiu pa so prvič predstavljeni skupaj. Na ogled bodo do 11. julija.

Današnje odprtje razstave bo prvo, ki bo v tej galeriji odprto za javnost po razbremenitvi ukrepov zaradi epidemije novega koronavirusa. Od sredine maja je v osrednjem poslopju UGM sicer že na ogled razstava Galerija za mir, ki predstavlja dela iz zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti, ki so predvsem v letih 1967 in 1975 sodelovala na mednarodnih razstavah.

Razstava Hej, kje si zdaj?