Foto: Damir Ugljen
Foto: Damir Ugljen

==Dekodiranje Drave== je poskus razumevanja kompleksnih napetosti, ki zadevajo to vodno telo. Interaktivna videoinstalacija je rezultat projekta Dravske refleksije, kolektivnega procesa, ki raziskuje izkoriščanje reke za proizvodnjo električne energije in druge namene ter posledice za rečno telo skozi njene relacijske ekologije, sta zapisala avtorja.

"Opazovali smo možnosti oblikovanja radikalnih odnosov med vodnimi telesi, ki vključujejo človeške in nečloveške vrste ali medvrstne vrste ter njihove dejavnosti v vodah Drave. Z intermedijskimi orodji, kot so tehnologije razširjene resničnosti, internet, zvočni in videoposnetki, polaroidne fotografije, ročne risbe, pisane besede, najdeni predmeti ter in situ raziskave obstoječe flore in favne, smo razmišljali o številnih antropogenih vplivih. Dravske refleksije so interaktivni in kolektivni proces, ki vključuje disciplinarno znanje biologov, botanikov in drugih znanstvenikov ter praktično znanje ljudi, ki živijo z reko Dravo," so zapisali v besedilu ob razstavi.

Dravske refleksije so del širšega programa Toksična zemljišča. Gre za raziskovalno, eksperimentalno kuratorsko intervencijo in kolektivno ustvarjanje, ki prepleta krajinsko arhitekturo, film, umetniške instalacije, tehnologije razširjene resničnosti, performanse, znanstvene raziskave in aktivistične pobude. Program se je začel razvijati v uničenem in onesnaženem okolju reke Neretve, ki teče skozi mesto Mostar v Bosni in Hercegovini.

Armina Pilav in Damir Ugljen sta se aprila letos udeležila umetniške rezidence Mreže RUK v KIBLA2LAB. V sodelovanju z ekipo KIBLINEGA laboratorija sta ustvarila projekt v razširjeni resničnosti, ki govori o številnih antropogenih vplivih ter združuje preteklost in sedanjost v spekulativnem scenariju prihodnosti.

Armina Pilav je feministka, arhitektka in predavateljica na Oddelku za krajinsko arhitekturo Univerze v Sheffieldu. Njeno raziskovanje, praksa in poučevanje se prepletajo in osredinjajo na politike ponovne predstavitve in ponovne produkcije fizičnega, posredovanega prostora, telesnih izkušenj v ekstremnih razmerah vojnega uničenja ali drugih katastrofalnih razmerah. Raziskovalni projekt o vojnem uničenju Sarajeva in Mostarja ter načinih, kako so to nasilje v kontekstu mesta transformirali prebivalci, je bil predstavljen na Beneškem arhitekturnem bienalu (2018, 2016), na Arhitekturi sramote v Materi (2019), kot avtonomni arhiv pa je bil predstavljen v obliki naprave Un-war Space (2018–2022). Trenutno živi na otoku Brač, kjer spoznava divje rastline, njihove rastne medije ter uporabo v vsakdanjem življenju za zdravljenje in prehranjevanje.

Damir Ugljen je arheolog in neodvisni raziskovalec, ki ga zanimajo področja arheologije, socialne antropologije in okoljskega raziskovanja. Raziskuje kulturni pomen in ekološke posledice materialnega preoblikovanja pokrajin, pri čemer se posebej osredotoča na prilagoditvene odzive nečloveških in človeških subjektov na novo nastale razmere.

Brezplačna razstava je na ogled do 6. avgusta, in sicer je odprta od torka do petka med 15. in 19. uro ter v soboto med 10. in 13. uro.