Medijski gigant je kljub drugačni odločitvi sodišča vendarle plačal odškodnino, ki pa jo je nepričakovano prejelo francosko umetniško društvo Le Mur (Zid).

Francosko civilno sodišče je marca lani odločilo, da podjetje Facebook ni ravnalo prav, ko je leta 2011 ukinilo osebni profil svojega uporabnika, učitelja in ljubitelja umetnosti Frédérica Durand-Baïssasa, potem ko je ta na njem objavil reprodukcijo slike francoskega realista Izvor sveta (L’Origine du monde) iz leta 1866.

Sorodna novica 200 let rojstva Courbeta, umetnostnega in političnega upornika svojega časa

Vendar je obenem sodišče zavrnilo uporabnikov zahtevek za izplačilo odškodnine v znesku 20.000 evrov. Kot je dejalo, tožniku ni uspelo dokazati, da je z ukinitvijo računa izgubil kontaktne podatke stotin svojih "prijateljev" na Facebooku.

Facebook bo zdaj vseeno neznan znesek namenil v Parizu delujoči skupini Le Mur, ki sodeluje z umetniki, kot so A1One in BK Foxx. Kot je dejala Stephane Cottineau, odvetnica Durand-Baïssasa, je Facebook naknadno privolil v donacijo omenjenemu umetniškemu društvu. Višina zneska ostaja neznana, Facebook pa se po poročanju portala Art Newspaper ni odzval na poziv h komentarju.

Lani se je slika, ki je v zbirki pariškega Musée d'Orsay, v časopisju znašla zaradi še ene druge priložnosti. Umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da se je stroka ves čas motila, ko je žensko na nemara najbolj škandalozni sliki 19. stoletja iskala v slikarjevi ljubimki, irski manekenki Joanni Hiffernan. Nova spoznanja naj bi jih usmerila k pariški balerini Constance Queniaux.

Zgodba o Joanni Hiffernan se nikoli ni zdela popolnoma prepričljiva, saj je bila ta rdečelaska, kar se po mnenju nekaterih ni skladalo z barvo naslikanih sramnih dlak. Dokaze, da je na sliki v resnici gola Constance Queniaux, so strokovnjaki našli v pismih, ki sta si jih pošiljala sin francoskega pisatelja Alexandra Dumasa in pisateljica George Sand.

Sorodna novica Courbeteva muza za škandalozno sliko Izvor sveta je bila pariška balerina

Omenjena baletna plesalka Pariške opere je bila poleti 1866, ko je slika nastala, ljubica otomanskega diplomata Halila Šerifa paše oziroma Halila beja, turško-albanskega zbiralca umetnin iz Kaira. Ravno on je pri Courbetu naročil sliko za svojo zasebno zbirko. Constance je imela tedaj 34 let in se kot plesalka ravno upokojila. Njena podoba nam danes ni neznana, saj se je v francoski Narodni knjižnici Sylvie Aubenas ohranilo več njenih fotografij. Domnevajo, da se je njena identiteta izgubila v zgodovino, ker je postala pozneje spoštovana gospa, znana po dobrodelnem delu.