Civilno sodišče je te dni dokončno odločilo, da je bil sicer medijski gigant v zmoti, ko je ukinil osebni profil, vendar pa je ob tem zavrnilo uporabnikov zahtevek za izplačilo odškodnine v znesku 20.000 evrov.

Spomnimo, leta 2011 je Facebook brez predhodnega obvestila ukinil osebni profil takrat 57-letnega pariškega učitelja in ljubitelja umetnosti Frederica Durand-Baissasa, po tem, ko je na tem družbenem omrežju objavil sliko Gustava Courbeta iz leta 1866. Gre za znamenito upodobitev ležeče razkrečene ženske, ki jo je učitelj objavil kot napoved televizijske oddaje o tem delu, ki je sicer na ogled v pariškem Musée d'Orsay.

Slika Izvor sveta kot izvor precedensa
Sodišče je v pisni odločbi navedlo, da podjetje Facebook ni izpolnilo svojih pogodbenih obveznosti do uporabnika, ker je njegov račun ukinilo, ne da bi Durandu dalo na razpolago razumen odpovedni rok in tudi brez navedbe razlogov za to ukinitev. Nadalje je razsodilo še, da pogodbe med Facebookom in njegovimi francoskimi uporabniki temeljijo na francoskem zakonu o varstvu potrošnikov in da v primeru pravnih sporov med francoskimi uporabniki in Facebookom velja jurisdikcija Francije - in ne Kalifornije, kjer ima Facebook svoj sedež. Gre torej za pravni precedens, piše The Art Newspaper.

Odvetniki medijskega giganta so že pred časom obrambo osnovali na prepričanju, da francoski zakon za varstvo potrošnikov ne more veljati za njihove uporabnike v Franciji, saj je njihova svetovna storitev brezplačna. Njihova argumentacija je bila, da se Facebooku ni treba zagovarjati na francoskih ali katerih koli mednarodnih sodiščih zaradi potrošniških pritožb, saj uporabniki ob registraciji na njihove storitve privolijo v pravne pogoje, kot veljajo v Kaliforniji, in so tako le tamkajšnja sodišča pristojna za reševanje sporov.

Francosko sodišče je člen, naveden med pogoji uporabe Facebooka, ki določa, da naj bi bila katera koli svetovna tožba slišana na sodiščih v Kaliforniji, označilo za "nepoštenega" in pretiranega. Razsodbo so nadalje argumentirali še s tem, da tudi sam podpis pogodbe oziroma strinjanje s pogoji storitve, ki ga mora uporabnik sprejeti, ko si ustvari profil na Facebooku, v Franciji sodi na področje prava pravic potrošnikov.

Izguba stoterih stikov ni vredna tisočerih evrov
Sicer pa so bili vsi učiteljevi zahtevki zavrnjeni. Njegova trditev, da mu je Facebook ukinil račun, ker je objavil dotično sliko, je glede na sodbo bila "neutemeljena". Prav tako mu sodišče ni odobrilo zahtevka za 20.000 evrov odškodnine, ki ga je vložil. Tako je odločilo, ker Durandu ni uspelo dokazati, da je z ukinitvijo računa izgubil kontaktne podatke stotin svojih "prijateljev" na Facebooku.

Primer golote starodavnega simbola plodnosti
Sicer pa je lahko še isti dan odprl nov račun na tem družbenem omrežju in je po tem znova objavil sliko Izvor sveta, vendar mu Facebook tega novega računa ni ukinil. Po spremembi Facebookove politike, ki dovoljuje objavo fotografij, slik, kipov in drugih umetniških del, ki upodabljajo gole figure, torej dotična upodobitev ni bila več težavna. Kljub tem pa lahko očitno nekatera dela še zmeraj sprožijo cenzorske algoritme, kar se je pred kratkim zgodilo nesrečni stari Willendorfski Veneri.

Sliko tega majhnega kipca, mojstrskega artefakta kamene dobe, ki ga hrani dunajski Naravoslovni muzej, je lanskega decembra na svojem profilu na Facebooku objavila italijanska aktivistka Laura Ghianda. Facebook je cenzuriral objavo, v muzeju pa so v svoji izjavi za javnost zapisali: "Pustite Venero, da je gola! Že 29.500 let se kaže kot prazgodovinski slečeni simbol plodnosti. Potem pa jo Facebook prepove in s tem razburja skupnost." Medijski gigant se je opravičil in popravil svojo napako, je pred kratkim poročal Art Daily.

Glede Durandovega primera je Delphine Reyre, vodja službe za stike z javnostmi pri Facebooku v Evropi, v izjavi za javnost dejala, da se je Facebook seznanil z odločitvijo, hkrati pa je znova zatrdila, da slika zagotovo sodi na njihovo spletno mesto.

Durandov odvetnik Stéphane Cottineau pa je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal: "Še naprej se bomo borili." Pri čemer je mislil na načelo svobode izražanja. Vendar se odvetnik ni ustavil tukaj in se je postavil še v bran vsebine same slike. "Velikih mojstrov ne moremo obravnavati, kot da bi bili pornografi, še posebej v povezavi s to sliko, ki je slavospev ženski."