Ruske ikone v Ljubljani

Razstava Ikone; Zakladi ruskih muzejev bo na ogled do 15. septembra, v tem času pa bodo v muzeju pripravili tudi program vodstev, šolo slikanja in tri ikonične petke.

Ikone prihajajo iz moskovske Državne Tretjakovske galerije, Muzeja umetnosti v Jaroslavlju ter Državnega zgodovinskega in umetnostnega muzeja Sergiev Posad. Postavitev prinaša vpogled v rusko kulturo in duhovnost ter odpira priložnost za soočenje z bogato rusko kulturno dediščino ikonskega slikarstva.

Po besedah Anne Pakhomove iz Državne Tretjakovske galerije so dela na razstavi izbrali na podlagi več kriterijev. Iskali so najlepše ikone, ki jih povezuje motiv Matere Božje, ki velja za zavetnico Rusije. Ker je v Rusiji več kot 400 podob Matere božje, so na razstavi na ogled različni pristopi.

Korsunska Mati božja, prva tretjina 17. stoletja, Muzej umetnosti v Jaroslavlju. Foto: Andrej Peunik/MGML

Na ogled so ikone iz obdobja od 13. do 20. stoletja, ki so stale v rdečem kotu vsake ruske hiše, velike cerkvene ikone in manjše podobe, okrašene z dragocenimi okladi. V Ljubljano so jih iz Rusije pripeljali s posebnim tovornjakom s skrbno nadzorovano klimo. Direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin, eden od dveh avtorjev koncepta razstave, je dejal, da je šlo za velik logistični, konservatorski in organizacijski napor.

Ikone so pri nas redko na ogled, je spomnil Peršin. Nazadnje so bile v Ljubljani v šestdesetih letih 20. stoletja razstavljene ikone z območja nekdanje Jugoslavije. Drugi soavtor koncepta razstave, Blaž Vurnik iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana, pa je prepričan, da bo ta razstava spodbudila zanimanje za ruske ikone. "Ko se ikone prestavijo v muzej, postanejo umetniški predmeti, poudari se njihova vizualnost, prestavijo se v današnji čas," poudarja Miran Mohar, ki je bil skupaj z Luko Savićem odgovoren za oblikovanje razstave in vizualne podobe.

V osrednjem od šestih razstavnih prostorov odmeva skladba Alda Kumarja, ki jo je napisal prav za to priložnost. "Glasba se naslanja na pravoslavno izročilo, je pa popolnoma sodobna s popolnoma sodobnimi glasbenimi momenti in daje občutek poklona pravoslavni umetnosti s točke današnjega časa," pravi Peršin.

Ikone so želeli postaviti v kontekst današnjega časa in pokazati, kako barvite, mitske podobe beremo in gledamo danes. "Vemo, da so ikone pomembno vplivale na sodobne umetniške prakse 20. in 21. stoletja, zato smo se odločili, da zraven povabimo Mirana Moharja in Luko Savića ter ob tem predstavimo paralelni projekt Was ist Kunst Hugo Ball, ki je bil prvič na ogled v Zürichu leta 2010," še pravi Peršin.

Razstavo bodo pospremila vodstva, šola slikanja s Petrom Cjuho in trije t. i. ikonični petki, ko bo mogoč poznovečerni ogled razstave ob glasbi in odprtem kavarniškem vrtu.