Svojega dedka fotograf tako pozna zgolj po pričevanjih drugih družinskih članov. Maja 1944 so družino njegovega očeta Zdenka, ki je imel takrat petnajst let, aretirali. Razposlali so jih v različna delovna in koncentracijska taborišča, nono Franc pa je umrl 22. maja 1945, torej le nekaj tednov po osvoboditvi.

Izostren čut za izbiro motivov in estetsko-lirični vtis
Na razstavi z naslovom Nono Franc, Gorica–Dachau. Fotopismo iz taborišča avtor predstavlja cikel črno-belih fotografij, ki jih je posnel leta 2010 v nekdanjem koncentracijskem taborišču. Slike zaznamujejo posebna patina, izostren čut za izbiro motivov in estetsko-lirični vtis, ki njegova dela odmikajo od gole dokumentarnosti.

Marjetka Bedrač, koordinatorica programov v mariborski Sinagogi, pravi, da je Vogriču v fotografije uspelo prenesti občutek za brezčasnost spominjanja, njegova dela pa je mogoče brati tudi kot intimna pisma, spisana iz sedanjosti o preteklosti v opomin prihodnosti.

Vogrič se je rodil leta 1961 v Gorici in se izšolal za inženirja elektronike. V svet fotografije ga je že kot otroka vpeljal oče Zdenko, ki je bil navdušen amaterski fotograf in vrsto let dejaven član goriškega fotokluba Skupina75, kakor je danes njegov sin.

Avtor postavitve ustvarja pretežno v črno-beli analogni tehniki s camero obscuro, s katero najpogosteje snema iz zanj značilne "mišje" perspektive. Uporablja tudi vintage fotoaparate vseh formatov in z njimi preizkuša nekonvencionalne tehnike.

Projekt Šoa – spominjajmo se
Razstavo pripravljajo v sklopu projekta Šoa – spominjajmo se, ki sta ga skupaj podprla Mestna občina Maribor in izraelsko veleposlaništvo. Sinagoga Maribor se je na pobudo slovenske judovske skupnosti leta 2006 vključila v mednarodni projekt Evropski dan judovske kulture, v sklopu katerega so skupaj z mariborsko prvo gimnazijo zasnovali projekt Šoa - spominjajmo se. Z njim vsako leto zaznamujejo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta 27. januarja.