Galerija Uffizi je tako po obiskanosti prehitela rimski Kolosej, ki je z 1,63 milijona obiskovalcev pristal na drugem mestu.

Schmidt se zaveda, da je največji izziv muzeja njegov sloves ene vodilnih inštitucij klasične umetnosti. Obiskovalci pričakujejo, da so si z eno vstopnico kupili dostop do vseh
Schmidt se zaveda, da je največji izziv muzeja njegov sloves ene vodilnih inštitucij klasične umetnosti. Obiskovalci pričakujejo, da so si z eno vstopnico kupili dostop do vseh "največjih uspešnic" renesanse, pa naj gre za Botticellijevo Rojstvo Venere, Caravaggiovo Meduzo ali Leonardovo Oznanjenje. Foto: AP

Na tretjem mestu sledijo Vatikanski muzeji z 1,61 milijona obiskovalcev in na četrtem arheološki park Pompeji z milijonom obiskovalcev.

Tudi v Italiji imajo "veseli dan kulture"
V Italiji so preteklo nedeljo prvič od začetka pandemije covida-19 spet pripravili brezplačne obiske muzejev. Brezplačne obiske muzejev prvo nedeljo v mesecu je leta 2014 uvedel takratni italijanski minister za kulturo Dario Franceschini. Brezplačen obisk na ta dan velja za vse državne kulturne ustanove v Italiji. Prejšnjo nedeljo so tako v firenški galeriji našteli 32.912 obiskovalcev, kar je največ po letu 2019. "Spet smo v vzponu," je Schmidt v ponedeljek izjavil v televizijskem intervjuju. "To je dober znak za prihodnost."

Svež veter
Pod vodstvom Eikeja Schmidta so v galeriji Uffizi izboljšali protokol rezervacij in nakupa vstopnic, v stalno zbirko so dodali več novejših del, se z razstavo posebej poklonili umetnicam, poslali mojstrovine iz svoje stalne zbirke na turnejo po regionalnih toskanskih muzejih, se začeli veliko bolj udejstvovati na družbenih omrežjih, za javnost odprli prej nedostopne dele muzeja ter se udeležili javnega diskurza o aktualnih tematikah.

Začetki Galerije Uffizi segajo v 16. stoletje; njen zametek je bila družinska zbirka firenške bančniške in politične dinastije Medičejcev. Prav zato imajo danes lasti nekatera najslavnejša dela renesančnih mojstrov, od Michelangelovih in da Vincijevih do Caravaggievih.

Pod Schmidtovim vodstvom se ustanova trudi, da v razstave vključuje več avtoric in predstavnikov praviloma nezastopanih družbenoekonomskih skupin in ras. Decembra so na primer pripravili razstavo na temo nasilja, ki so ga v zgodovini (umetnosti) nad ženskami izvajali moški. Njihova najbolj obiskana lanska razstava je bila pregledna raztava Giuseppeja Penoneja, predstavnika struje "arte povera".