Obiskovalcem Koloseja (in drugih spomenikov kulturne dediščine) bodo še naprej merili temperaturo in narekovali razdaljo, a od sobote naprej bodo vrata odprta. Foto: Reuters
Obiskovalcem Koloseja (in drugih spomenikov kulturne dediščine) bodo še naprej merili temperaturo in narekovali razdaljo, a od sobote naprej bodo vrata odprta. Foto: Reuters

"Namen vlade je znova odpreti muzeje, simbolične kraje kulture naše države," je ob odločbi povedal minister Roberto Speranza.

Ukrep bi veljal le za rumene regije z manj okuženimi, in sicer ob spoštovanju vseh ukrepov medsebojne razdalje.

Počasna pot proti beli kategoriji
V Italiji, ki je imela zaradi pandemije skoraj 80.000 smrti, protivirusne ukrepe po regijah označujejo z barvami od novembra, ko so zaprli vse muzeje. Pet regij je trenutno v vmesni oranžni kategoriji, 15 pa jih je označenih z rumeno.

Regije, ki bodo dosegle "zelo nizko" raven okuženih z virusom, bodo spadale v novo, belo kategorijo z minimalnimi omejitvami, je povedal Speranza.

Po neuradnih podatkih so se že pogovarjali tudi o morebitnem odprtju kinodvoran in gledališč, kar pa s seboj potegne več težav kot muzeji in galerije.

Nova pravila bodo začela veljati v soboto, ko se bodo iztekli začasni ukrepi, ki so jih uvedli zaradi božično-novoletnih praznikov. Z njimi bodo podaljšali tudi izredno stanje v državi, ki so ga prvič uvedli 31. januarja 2020, in sicer na 30. april, je še povedal Speranza.

Po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa se na vnovično odprtje v soboto pripravljajo v arheološkem kompleksu Kolosej s slavnim rimskim amfiteatrom.

Doževa palača v Benetkah ostaja zaprta najmanj do aprila. Foto: EPA
Doževa palača v Benetkah ostaja zaprta najmanj do aprila. Foto: EPA

Napetosti v Benetkah
Sicer pa si tudi v Italiji niso povsem enotni. Beneški župan Luigi Brugnaro je odredil podaljšanje zaprtja vseh osrednjih muzejev v Benetkah, med katerimi so slavna Doževa palača, muzej Correr in palača Fortuny. Zaprti bodo vsaj do 1. aprila, kar je v Italji tudi začetek turistične sezone; župan je s tem sprožil pravo kulturno vojno, nanj so se s peticijo obrnile številne vidne osebnosti iz sveta umetnosti. Mesto je drugam preusmerilo tudi osem milijonov evrov, ki jih je ministrstvo za kulturo predvidelo za reševanje muzejev.

V pogovoru za časnik Il Fatto Quotidiano je Brugnaro svojo odločitev utemeljil takole: "Delam to, kar bi storil vsak dober družinski človek. Odprtje muzejev je odvisno od tega, ali lahko ljudje potujejo – od bazena potencialnih uporabnikov. Naši muzeji so odvisni predvsem od turistov. V igri je poslovna logika, podjetniška etika, zaradi katere stvari delujejo. Naj se sramujem tega, da javno ustanovo upravljam kot poslovni projekt, ki naj bo dobičkonosen?" Vodja opozicije Monica Sambo se je že odzvala: "Zakaj so dobrine mesta pomembne samo za turiste?"