Kupci nezamenljivih žetonov bodo prejeli fotografijo risbe v visoki ločljivosti, pa tudi
Kupci nezamenljivih žetonov bodo prejeli fotografijo risbe v visoki ločljivosti, pa tudi "dostop do luksuznih dobrin, unikatnih doživetij in ekskluzivnih prireditev po celem svetu," navaja spletna stran Frida.NFT. Foto: Zajem zaslona/YouTube

V Mehiki zaradi suma zveznega zločina preiskujejo mehiškega podjetnika Martina Mobaraka, ki naj bi v okviru zagona svojega projekta NFT-jev (nezamenljivih žetonov) uničil risbo, vredno 10 milijonov dolarjev. Posnetek podviga, ki se je zgodil v njegovi vili v Miamiju, je namreč objavil na YouTubu, potem pa je o tem poročal časnik Mexico Daily Post.

Gostje so bili povabljeni na "predstavitev posebnega NFT-ja" pod okriljem Mobarakovega projekta Frida.NFT, ki na prodaj ponuja deset tisoč nezameljivih žetonov risbe Fantasmones Siniestros iz leta 1944, ki je del zapuščine Fride Kahlo. Na posnetku lahko vidimo, kako Mobarak, ki mu varnostniki delo prinesejo v kovčku, risbo najprej odstrani iz okvirja ter jo namesti na kozarec za martini, poln suhega ledu in goriva. Ko začnejo krhki papir požirati plameni, "izbrani nabor povabljencev" izbruhne v aplavz, mariačiji pa uberejo Cielito lindo, tradicionalno mehiško pesem.

Ker je bil dogodek izdatno dokumentiran, so ga opazili tudi v mehiškem Nacionalnem inštitutu za lepe umetnosti in književnost; ker ima opus Fride Kahlo status nacionalne kulturne dediščine, so že odprli preiskavo. "V Mehiki je namerno uničenje kulturne dediščine zločin po zveznem zakonu, kar velja za arheološke, umetniške in zgodovinske spomenike in območja," so zapisali v izjavo za javnost.

Fantasmones Siniestros (Zlovešče prikazni) je bila dvostranska risba, ki jo je Frida Kahlo leta 1944 ustvarila v svojem dnevniku. Foto: Frida.NFT
Fantasmones Siniestros (Zlovešče prikazni) je bila dvostranska risba, ki jo je Frida Kahlo leta 1944 ustvarila v svojem dnevniku. Foto: Frida.NFT

Vse za dober namen?
Mobarak je napovedal, da bo delež dobička od prodaje nezamenljivih žetonov, ki stanejo po tri ethereume (to je okrog štiri tisoč dolarjev), namenil v dobrodelne namene, tudi Muzeju Fride Kahlo in Palači lepih umetnosti v Ciudad de Mexico. Frida.NFT je po njegovih besedah "inovativna tehnologija veriženja blokov, ki bo v dobrodelno industrijo vnesla večjo transparentnost, povečala frekvenco donacij in spodbudila donatorje".

Kupci nezamenljivih žetonov bodo prejeli fotografijo risbe v visoki ločljivosti, pa tudi "dostop do luksuznih dobrin, unikatnih doživetij in ekskluzivnih prireditev po celem svetu," navaja spletna stran.

Fantasmones Siniestros (Zlovešče prikazni) je bila dvostranska risba, ki jo je Frida Kahlo ustvarila v svojem dnevniku. S črnilom in vodenkami je naslikala roj prikazni, risbo pa podarila v dar venezuelskemu likovnemu kritiku Juanu Röhlu; pozneje je pristala v lasti newyorške galerije Mary-Anne Martin Fine Art. Galeristka je nato leta 2004 prodala Fundaciji Vergel, ta pa leta 2013 zasebnemu zbiratelju.

Mobarak na svoji spletni strani navaja, da je delo kupil od Mary-Anne Martin, ona pa je za spletno revijo Vice komentirala, da ni za Mobaraka še nikoli slišala in da mu ni prodala nobenega dela. "Cela stvar se mi zdi srhljiva," je njena ocena.

 V zgodovino umetnosti in tudi v zavest širše javnosti se je Frida Kahlo vtisnila s svojimi avtoportreti in z rabo intenzivnih, živahnih barv. Njene slike odražajo njeno življenje, hkrati pa je njena umetnost spojena tudi z zgodovino in duhom Mehike v času njenega življenja. V njej se namreč odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji. Foto: EPA
V zgodovino umetnosti in tudi v zavest širše javnosti se je Frida Kahlo vtisnila s svojimi avtoportreti in z rabo intenzivnih, živahnih barv. Njene slike odražajo njeno življenje, hkrati pa je njena umetnost spojena tudi z zgodovino in duhom Mehike v času njenega življenja. V njej se namreč odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji. Foto: EPA

Risba je bila javno razstavljena vsaj dvakrat, enkrat v okviru umetničine retrospektive v muzeju Gropius Bau, drugič pa v okviru potujoče postavitve Frida & Diego: Passion, Politics & Painting.

"Prešla je v metavesolje"
Spletna stran projekta navaja, da je bila sežgana risba dejansko original, avtentificiral pa naj bi jo še na dan sežiga mehiški preprodajalec umetnin Andrés Siegel (to je trditev, ki jo Nacionalni inštitut za lepe umetnosti in književnost zdaj preverja). Po avtentifikaciji so jo prevzeli varnostniki, ki je niso izpustili izpred oči vse do prireditve. "Umetnina je 30. julija 2022 trajno prešla v metavesolje," lahko preberemo na spletni strani.

Mobarak, ki je odraščal v Mehiki, je v intervjuju za revijo Exeleon povedal, da že celo življenje globoko spoštuje Frido Kahlo in da je večkrat obiskal njen muzej. Namignil je tudi, da je to šele prvi NFT, ki je nastal na podlagi del iz njegove zasebne zbirke. "Kot trenutni lastnik del imam vizijo ustanovitve trajnih donacij več dobrodelnim organizacijam, ki jih bodo financirale prodaje NFT-jev."

Hirst uničuje vsaj samo svoja dela
Mobarak trenutno niti ni edini bogataš, ki eksperimentira na stičišču umetnosti, NFT-jev in piromanstva. Damien Hirst je napovedal, da bo naslednji mesec v Londonu sežgal več svojih del. Podvig bo del projekta, v okviru katerega morajo lastniki del izbirati med lastništvom oprijemljivih del ali pa nezamenljivih žetonov.