Na ogled je več kot šestdeset del petdesetih umetnikov, med katerimi je štirinajst slovenskih. Gre za enega največjih dogodkov rimskega galerijskega poletja.

Osrednji del razstave vključuje dela od poznega povojnega obdobja pa vse do izbruha novih vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Foto: EPA
Osrednji del razstave vključuje dela od poznega povojnega obdobja pa vse do izbruha novih vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Foto: EPA
Ministrstvo: Strokovna komisija je presojala le o prenosu razstave iz Rima

Skozi Maxxijeve prostore nas popeljejo simbolna kolesa, pod Irwinovo postavitev 80 herojev NOB-ja iz sarajevskega muzeja, do vizije ohranitve Plečnikovega stadiona Jožeta Baršija. Vmes: postavitev kuratorke Zdenke Badovinac, ki jo trgata dve sili. "Prvič je to sila idej, pozitivnih vrednot, za katere smo pripravljeni umreti. Druga sila pa je sila svetovnega kapitala, ki nas popolnoma obvladuje ter izrablja in instrumentalizira tehnologijo. Pod vsem tem pa so ljudje brez vere, brez družbe," je pojasnila Badovinac.

Razstavo, ki rimskemu gledalstvu odstira pogled v zapletenost nekdanje Jugoslavije, odpirajo vrednote, kot so enakopravnost, bratstvo, upanje in svoboda. Tu najdemo deli zagrebške performerke Vlaste Delimar in slavne Marine Abramovič, nekoliko naprej Monomat Lenke Đorojević in Mateja Stupice ter Abstraktni preplet kapitalizma Andreja Škufce.

V Rimu se odpira razstava umetnosti nekdanje Jugoslavije

"Nekatera dela so nastala prav za to razstavo, nekatera so iz zadnjih let, nekaj pa je historični del," je še povedala slovenska kuratorka.

Sledijo sklopi o metamorfozah, odtujenosti in individualnosti, recimo z osebnimi dokumenti treh Janezov Janš in pretresljivim delom Beograjčana Zorana Todorovića, ki je iz urina nezakonitih priseljencev zvaril pivo, namenjeno izvozu na Zahod. Balkanska prebežniška pot je tudi tema videoizpovedi Nike Autor.

"Ta razstava nam odpira zelo pomemben pogled na to, kaj se ta trenutek dogaja v evropski umetnosti," je prepričan Hou Hanru, umetniški direktor muzeja Maxxi.

Del razstave so tudi osebni dokumenti treh umetnikov, ki so se preimenovali v Janez Janša. Foto: EPA
Del razstave so tudi osebni dokumenti treh umetnikov, ki so se preimenovali v Janez Janša. Foto: EPA

Razstava se izteka s svežimi deli na temo preobrazb v posthumani družbi: Maja Smrekar s svojo Hibridno družino, pa Ištvan Huzjan; Junaki časa Marka Pogačnika, Svet v dobi zgodb Marjetice Potrč in že omenjena vizija ohranitve Plečnikovega stadiona Jožeta Baršija. "Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije" se bodo v rimskem Maxxiju izpovedovali do 12. septembra.

Razstava naj bi bila postavljena že leta 2018, a so zaradi organizacijskih težav in pandemije odprtje večkrat preložili.