Marko Barotti: CLAMS. Gre za robotizirane školjke, ki bodo ponazorile merjenje boj, postavljenih v morje pred Izolo, temperaturo in valovanje ter opozorile, da so razbrani parametri skrajno neskladni s povprečjem zadnjih stotih let. Foto: PiNA
Marko Barotti: CLAMS. Gre za robotizirane školjke, ki bodo ponazorile merjenje boj, postavljenih v morje pred Izolo, temperaturo in valovanje ter opozorile, da so razbrani parametri skrajno neskladni s povprečjem zadnjih stotih let. Foto: PiNA

"Po najbolj optimističnih napovedih Medvladnega odbora za podnebne spremembe IPCC lahko zaradi dviga gladine morja v severnem Jadranu do konca stoletja pričakujemo 20-30 krat pogostejše obalne poplave, po bolj pesimističnih pa kar vsakodnevne poplave tudi ob sončnem in mirnem vremenu. Do leta 2200 te projekcije napovedujejo dvig gladine za več metrov oziroma do trajno poplavljenih današnjih obalnih mest," napoveduje fizik Matjaž Ličer z Nacionalnega inštituta za biologijo, poudarjajo na PiNI. Napovedi so po njihovih besedah jasne: "Če ne bomo pravočasno ukrepali, bo IZIS leta 2200 tri metre pod vodo."

Izis poteka pod naslovom 2200 UND3R. Nastaja v organizaciji Kulturno izobraževalnega društva PiNA in pod okriljem festivalske platforme projekta RUK - mreže raziskovalnih centrov na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije.

Na festivalu se ukvarjajo s kolektivnim spopadanjem s podnebno krizo. "Dejstvo je, da smo kot družba že prešli točko brez vrnitve in prosto drvimo proti izumrtju. Leta 2200 bo večji del Kopra pod vodo. IZIS si je letos zadal nalogo, da to znanstveno dejstvo vendarle začutimo,” je rdečo nit festivala strnil producent Borut Jerman iz društva PiNA.

Prihodnost si tlakujemo z odpadki
Tudi za letošnjo arhitekturno zasnovo prostora je poskrbel Luka Murovec, arhitekt, ki je z ekipo Raumlabor pred kratkim prejel zlatega leva na arhitekturnem bienalu v Benetkah. Posebnost arhitekturne zasnove letošnjega Izisa je ponovna, trajnostna raba materialov (130 palet, 600 plastičnih zabojev in štiri kubične metre odpadnega lesa), ki jim jih je uspelo pridobiti s pomočjo Komunale Izola, Marjetice Koper, Luke Koper, podjetja Intereuropa in Občine Ankaran.

Delo Verene Bachl z naslovom Wave Fragment. Foto: PiNA
Delo Verene Bachl z naslovom Wave Fragment. Foto: PiNA

Letošnji program obsega dvanajst intermedijskih instalacij, štiri delavnice in performans. Obiskovalci se bodo skozi razstavo senzorično prepustili zaznavanju povezave med novomedijsko vizualno umetnostjo, tankočutnostjo in okoljsko trajnostjo, poudarjajo pri PiNi.

Robertina Šebjanič bo imela v ponedeljek delavnico Zvočni vodnik v podvodni svet, Mauricio Valdés San Emeterio pa delavnico Ambisonična improvizacija, in sicer 13. oktobra. Delavnici se bosta izvajali v HEKI, laboratoriju na presečišču umetnosti in znanosti, ki ga PiNA sicer za javnost odpira 1. oktobra.

V amfiteatru Arene Bonifika si bodo v času trajanja festivala obiskovalci lahko ogledali tudi instalacijo PROSTE CELICE/LOOSE CELLSInoviranje v polju med umetnostjo in znanostjo. Gre za sodelovanje študentov in inštituta InnoRenew CoE, Univerze na Primorskem, Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici in društva PiNA.

Performans na temo zvočnega onesnaževanja
Festival se bo sklenil s performansom Jake Bergerja in Luke Bevka z naslovom Abysmal Preasure. Ključno dejanje, ki ga bo naslovil performans, je zvočno onesnaževanje. Avtorja sta se kot glasbenika usmerila v zvočno onesnaževanje okolja, konkretno na zvočno onesnaževanje podvodnega sveta v slovenski Istri. "Performans bo iz hrupnega onesnaževanja ustvaril elegantne zvočne krajine, a hkrati tudi klavstrofobična nelagodna hrupovanja, ki so jim izpostavljena bitja pod gladino," so opisali organizatorji.