Pred dražbo so jo v četrtek javnosti predstavili popolnoma restavrirano, o tem, da gre resnično za Caravaggievo mojstrovino, pa je spregovoril francoski strokovnjak Eric Turquin.

Caravaggio je upodobil prizor Judite, ki jo Holofern, oblegovalec njenega mesta Betulije, povabi v svoj šotor, tam ga ona med obedom opije, nato pa mu z njegovim lastnim mečem odreže glavo, ki jo odnese nazaj v svoje mesto. Foto: EPA

Izvirnik ‒ in to eden najboljših Caravaggievih
Turquin sliko proučuje že od odkritja leta 2014, ko so jo med popravili našli na podstrešju stare vile v mestu Toulouse na jugu Francije. "Ne le, da gre za Caravaggia. Med vsemi danes znanimi njegovimi deli je to ena najboljših slik," je njegove besede povzela francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da ne gre "le za dodatek, ampak kar izjemno pomemben dodatek k umetnikovemu opusu". Slika, ki bo do 9. marca na ogled v galeriji Colnaghi v Londonu, je sicer ocenjena na 150 milijonov evrov.

Francije ne zanima odkup domnevne Caravaggieve slike

Louvre si nakupa ne more privoščiti
Leta 2016 je francoska vlada odločila, da slika ne sme zapustiti države, s čimer je želela strokovnjakom ponuditi dovolj časa za raziskave in francoskemu muzeju Louvre čas za odločitev, ali želi sliko pridobiti za svojo zbirko. Čeprav se v muzeju niso odločili za nakup, to po Turquinovih besedah ne pomeni, da ne gre za Caravaggievo delo. Dodal je, da cena slike 150 milijonov evrov pomeni, da bi muzej za eno sliko namenil toliko, kot ima sicer predvideno za nakup novih del za 15 let. Poleg tega v muzeju že hranijo tri izjemna Caravaggieva dela.

Že tako krut prizor v umetnikovi naturalistični obdelavi
Slika meri 1,44 metra v višino in 1,75 metra v širino. Prikazuje Judito, upodobljeno kot elegantno oblečeno žensko, ki z mečem obglavlja Holoferna; tega je predtem omamila z vinom. Stara služabnica je golšava in njena golša gledalčev pogled priteguje enako močno kot curki krvi, ki tečejo po Holofernovih prsih. Sicer je znana še ena Caravaggieva slika z upodobitvijo Judite, ki obglavlja Holoferna iz leta 1602, ki pa je danes razstavljena v palači Barberini v Rimu.

Večno vprašanje avtentičnosti
Ob leta 2014 odkriti sliki se je pojavil dvom, da ne gre morda za kopijo enega od Caravaggievih učencev Louisa Finsona. Ta je bil priznan umetnik, ki pa je izdelal tudi nekaj kopij Caravaggievih del. Ker je bil tudi trgovec z umetninami, bi lahko imel motiv za izdelavo duplikatov, ki jih je nato prodajal bogatim trgovcem v svojem rodnem Bruggesu in v Amsterdamu. Strokovnjak za Caravaggieva dela John Gash je leta 2016 za The New York Times povedal, da je bil Finson kot kopist znan po tem, da je izdelal vsaj eno reprodukcijo slike, ki je veljala za izgubljeno.

Rimska različica Caravaggieve obravnave tedaj precej razširjene motivike Judite, ki obglavlja Holoferna. Sliko, ki jo je baročni mojster naslikal med letoma 1598 in 1599, hranijo v Palazzo Barberini v Rimu. Foto: Wiki
Caravaggio ali ne? "Mojstrovina s podstrešja" je razdelila stroko.

Izdajalski pogled
Vendar po Turquinovem prepričanju rentgenska analiza slike dokazuje, da ne gre le za še eno Finsonovo kopijo. Kot je povedal, je Judita prvotno gledala proti Holofernovi glavi, tako kot gleda na Caravaggievi sliki iz leta 1602 in jo je Caravaggio spremenil šele pozneje. Po njegovem prepričanju ne bi mogel noben kopist narediti tega, da bi se pozneje ponovno vrnil k sliki, da bi spremenil držo glave osrednje protagonistke. "Če gre za kopijo, potem je bil kopist genij," je dodal.

Burno življenje in umetnost kontrastov
Michelangelo Merisi da Caravaggio (1571‒1610) se je najverjetneje rodil v Milanu. Šolal se je v Milanu in v Rimu. Znan je bil kot človek nagle jeze in po nekem pretepu, v katerem je bil ubit njegov nasprotnik, je moral leta 1606 zapustiti Rim. Zbežal je v Neapelj, na Malto in nato na Sicilijo.

Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, intenzivnimi barvami in občutkom za podrobnosti. S svojo tehniko, znano kot chiaroscuro, je pisal umetnostno zgodovino in vplival na Rembrandta, Jana Vermeera in Petra Paula Rubensa.
Danes je sicer znanih 68 Caravaggievih del, od tega so le štiri v zasebni lasti.