Leone Contini skozi razstavo obravnava preplet okoliščin, v katerih se zamisel o pristni toskanski pokrajini v okolici mesta Prato, znanega predvsem po svoji tekstilni industriji, sreča s praksami obdelovanja zemlje prišlekov malih kmetov iz jugovzhodne Kitajske.

Selitve, ki jih povzroča tekstilna industrija
Prav aktualna industrija hitre mode (it. pronto moda) jih je strateško pritegnila v to italijansko mesto, kamor so prišli kot poceni delovna sila, ki je nadomestila pred nekaj desetletji donosno poslovno strategijo selitve tekstilne industrije na Kitajsko. Toskansko podeželje je tako postalo eno od evropskih območij z največ priseljenci iz Kitajske, zaradi njihove povsem praktične potrebe po domači kuhinji so si tam vzpostavili obhišne vrtičke in njive. Te prakse pa so trčile ob dediščino lokalne toskanske agrarne politike, ki jih je začela kazensko preganjati.

Contini skozi svojo postavitev v Galeriji Vžigalica pojasnjuje konstrukt sodobne ikonografije Toskane, ki ga spodbujajo turizem, prehrambna industrija in industrija vina, ti pa so podprti z mednarodno filmsko promocijo. "Za to patino pa se skriva lokalna agrarna ideologija, ki ima za osnovo sto let staro fašistično podeželsko politiko, ki je predstavljala nekakšno avtarktično okostje za trenutno komodificirano toskansko pokrajino," piše v napovedi razstave.

Ekologija, samooskrba in invazivnost je le trojica zvenečih besed, ki jih kot demagoški narativ proti prišlekom neredko uporabljajo neotradicionalisti, ko govorijo o tako rekoč vzporednem kmetijstvu, s čimer dejavnosti priseljencev iz Kitajske opredeljujejo kot nereguliran in okolju nevaren tuji element – za razliko od uradnega, domnevno zakonitega, v katerem v italijanski masovni živilsko-predelovalni industriji prav tako kot delovna sila prevladujejo ekonomski migranti, ki prav tako pridelujejo "neavtohtone" in gensko spremenjene rastline za multinacionalke.

Umetnik, ki je za toskanske standarde tudi on torej "južnjak"
Leta 1976 v Firencah rojeni Leone Contini, sicer domačin s podeželja v bližini Prata, že več let raziskuje ta stik. Za osvetlitev njegovega položaja v raziskavi je nemara smiselno omeniti, da njegova družina po materini strani izvira s Sicilije in da je za toskanske standarde tudi on torej "južnjak". Contini sodobne antropološke raziskave izvaja praktično na svojem domu, s svojimi sosedi, tako priseljenci kot domačini in sorodniki. Skozi svoje delo preizprašuje ideološka presečišča prsti, hrane, globalne mobilnosti ljudi in rastlin – predvsem v smislu, ali lahko tuja semena oblikujejo nove in nepričakovane pokrajine, kjer se kitajske buče prepletajo z vinogradi, oljkami, in cipresami ter izrisujejo inkluzivnejše in bolj trajnostno naravnane družbe.

Informativni biolaboratorij v galerijskem okolju
Razstava v Galeriji Vžigalica deluje kot informativni biolaboratorij, kot sistemska in prostorska prilagoditev za prikaz obeh krajinskih konstruktov. Gre za posnemanje neromantičnih prilagoditvenih in praktičnih konstrukcij kitajskega vrtnarjenja v pripovedi o "pristnem" toskanskem podeželju, še piše v napovedi.

Razstava Konstruirane krajine v Galeriji Vžigalica, ki jo odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 15. januarja. Dve uri pred odprtjem bo s kustosom Janijem Pirnatom izvedel tudi vodstvo po razstavi. Kot preddogodek razstave pa je Contini dan prej v Mali dvorani ZRC-ja SAZU-ja predaval na temo Nepričakovane italijanske pokrajine: Sporne zgodovine in narativi.