Figura v rumenem, 100 x 70, 1974. Foto: ZDSLU
Figura v rumenem, 100 x 70, 1974. Foto: ZDSLU

Odprtje razstave bo danes ob 18. uri. Kustos razstave je Aleksander Bassin.

Predstavljeno bo delo umetnika, ki je ustvarjal skoraj vse do smrti, na ogled pa bo tudi del opusa, ki javnosti doslej še ni bil predstavljen. Po očetu Slavku pripada znani umetniški družini Pengov, so zapisali v galeriji.

Razstavo Pengova je kustos zasnoval z upoštevanjem njegove slikarske in grafične zapuščine. Slikar, ki je v letu 1986 s kataložnim uvodom kot predsednik umetniškega sveta ZDSLU pospremil društveno razstavo v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča, je na njej sodeloval tudi kot aktivni član, pripadnik Skupine Barva (Drago Hrvacki, Henrik Marchel, Franc Novinc, Lado Pengov, Maksim Sedej ml., Vinko Tušek), ki je gostovala tudi v Beogradu.

Prav tu se je Pengov v uvodu predstavil v znani skupini mladih slovenskih umetnikov pod nazivom Ekspresivna figuralika mladega ljubljanskega kroga skupaj s Srečom Draganom, Kostjo Gatnikom, Francem Novincem, Zmagom Jerajem, Borisom Jesihom, Bogoslavom Kalašem, Metko Krašovec in Lojzetom Logarjem.

Lado Pengov, iz uvoda v katalog, Bežigrajska galerija, 1984/85

"Pisati o psihologiji svojega slikarstva, o izboru elementov, ki so primerni, o svojem ožjem in širšem okolju, v katerem je sploh mogoče, da take slike nastajajo, o rebusih in ugankah v posameznih likovnih rešitvah je odveč govoriti, kajti o tem bodo, če imajo dovolj energije, povedale slike same. Če je gledalec tak, da ima ' posebne sposobnosti', gleda s srcem in glavo. Če pa nima tega, mu zadostuje tudi prazna stena, bolj praznina, kot zahteva po intelektualnem in emocionalnem angažmanu. Bolje prazna stena, kot pa spoznanje lastne inferiornosti. Kaj hujšega kot to!"

Dela na papirju iz zadnjih dvajsetih let ne predstavljajo zaključnega intermezza ali celo finala v Pengovovi ustvarjalnosti. Vsebina se je dokončno zlila z obliko, "na drugi strani pa se z enako močno barvitostjo prepušča v nasprotju s svojo do zdaj značilno anatomijo tudi v sproščeno, abstraktno likovno komponiranje, ki nakazuje neke nove zametke, zarodke, ki jim je težko podati imena. So in niso skice, so in spet niso dorečeni: kot da se slikar vrača na tisto stopnjo svojega razmišljujočega pranačela, ali je prej oblika ali vsebina. In če, čemu dati prednost: Pengov se zlasti ni nikoli izneveril barvi, vedno jo je spoštoval vzporedno z obliko," je v razstavnem katalogu zapisal Bassin.

Trije, 130 x 130, 1974. Foto: ZDSLU
Trije, 130 x 130, 1974. Foto: ZDSLU

Lado Pengov (1941–2021) je leta 1966 končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, dve leti pozneje pa še specialko za slikarstvo pri profesorju Maksimu Sedeju. Bil je štipendist Prešernovega sklada in sklada Mošeta Pijada, London, 1972/73.

Od leta 1971 pa vse do upokojitve leta 2005 je služboval kot likovni pedagog v Pionirskem domu v Ljubljani. Leta 1978 je izdelal polihromijo in opravljal nadzor nad poslikavami 73 fasad v Novem mestu. Med letoma 1975 in 1984 je izdeloval barvne študije za atelje arhitekta Marka Mušiča za spominske domove v Kolašinu, Bosanskem Šabcu in Nikšiću.

Odprtje retrospektivne razstave Lada Pengova v Galeriji ZDSLU