Tone Stojko, eden najvidnejših slovenskih fotografov, vse od leta 1968 do današnjega časa med drugim sistematično dokumentira množične proteste. Pred kratkim je izšla njegova obsežna fotografska monografija Naša jeza je brezmejna. Demonstracije 1968–2020, ki jo je sam označil za eno svojih najbolj angažiranih knjig.

Tone Stojko: Andrej Brvar v jadrnici na Dravi_1970. Razstava se začenja
Tone Stojko: Andrej Brvar v jadrnici na Dravi_1970. Razstava se začenja "s še ne razstavljenimi utrinki z Lenta konec šestdesetih let, ko so tam še stale Benetke in ko sta Stojko in Andrej Brvar očitno skupaj jadrala ne le po literarnih morjih, temveč tudi Dravinih valovih", piše v napovedi. Foto: Fotogalerija Stolp/Tone Stojko

Skozi leta se je z veliko pozornostjo posvečal tudi foto- in videodokumentiranju slovenskega gledališča in sodobnega plesa, poleg tega pa ves čas gojil avtorsko fotografijo, danes skoncentrirano v abstraktni seriji Telo v igri.

"Vzeti ves svet za svoj oder in vse ljudi na njem za svoje subjekte, v kolektivni spomin vtisniti pomembne trenutke naše družbe zadnjega pol stoletja," je o značilnostih, ki jih lahko med drugim pripišemo enemu najvidnejših slovenskih fotografov, zapisala kustosinja Marija Skočir. Razstava Porumenele fotografije – Nazaj na Lent v Fotogaleriji Stolp, ki ima svoje prostore v Židovskem stolpu na Lentu, prinaša izbran intimen prerez Stojkove ustvarjalne poti.

Fotografirati ikone, ustvarjati ikone in iz sebe narediti ikono
"Dvajsetletni družbenokritični pesnik je v resničnosti socialnega dna mariborskega Lenta iz nevidnih ustvarjalnih vzgibov v roke vzel fotoaparat, zanj tedaj edini znak sicer nevidne očetove naklonjenosti. Potem ko je vlak odpeljal in je mati ostala le še pika na peronu, za vedno pika v spominu, je lahko storil le eno – vzel je svet pod noge. Fotografiral ikone. Ustvarjal ikone. Iz sebe naredil ikono. A nikoli zanikal ljudi, krajev in izzivov osebne ustvarjalne rasti, ki so ga spremljali na začetku in h katerim se danes lahkoten vrača," je še zapisala kustosinja.

Tone Stojko je prejemnik več nagrad, med katerimi je tudi nagrada Prešernovega sklada, ki mu jo je prinesla razstava Gledališka fotografija. Foto: Simon Stojko Falk
Tone Stojko je prejemnik več nagrad, med katerimi je tudi nagrada Prešernovega sklada, ki mu jo je prinesla razstava Gledališka fotografija. Foto: Simon Stojko Falk

Leta 1947 rojeni Tone Stojko se je po končani Tehniški srednji šoli v Mariboru odpravil na študij novinarstva v Ljubljani. Še kot študent je delal tudi na RTV-ju Ljubljana, priključil se je Fotogrupi Šolt in začel fotoreportersko kariero pri študentskem časopisu Tribuna.

Vizualno ovekovečiti brbotanja družbe
Urednik fotografije tednika Mladina je postal leta 1971 in tam nato več kot četrt stoletja kreiral visoka merila kakovosti in aktualnosti reportažne fotografije. Kot je izpostavila kustosinja: "To obdobje mu je prineslo številna potovanja po svetu in prisotnost vedno ob pravem trenutku na pravem mestu, posebej v času slovenske pomladi, ko je posnel nekaj ikoničnih fotografij." Stojkovo fotografsko gradivo je del zbirke več ustanov: od Muzeja novejše zgodovine Slovenije in SLOGI-ja – Gledališkega muzeja do Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju.

Razstavo Porumenele fotografije – Nazaj na Lent bodo v Fotogaleriji Stolp odprli drevi ob 19. uri.