Majski salon ZDSLU 2023 Misterij Gea vrata odpira danes, in sicer na razstaviščih v Hrastniku, Zagorju ob Savi in Trbovljah.

Mateja Kavčič, Zatočišče, 2021 naravni materiali, premer 300 cm višina 240 cm. Foto: ZDSLU
Mateja Kavčič, Zatočišče, 2021 naravni materiali, premer 300 cm višina 240 cm. Foto: ZDSLU
Mateja Kavčič (1970) je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Bernika in prof. Jožefa Muhoviča. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Deluje kot vizualna umetnica na področjih slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri restavratorskih projektih in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju v GBJ-ju v Kostanjevici na Krki. Kontinuirano razstavlja doma in v tujini. Foto: ZDSLU
Mateja Kavčič (1970) je leta 1994 diplomirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani pod mentorstvom prof. Janeza Bernika in prof. Jožefa Muhoviča. Leto pozneje je obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Deluje kot vizualna umetnica na področjih slikarstva, risbe, grafike, prostorskih postavitev in land arta. Sodeluje pri restavratorskih projektih in vodi delavnice za otroke in odrasle. Živi in ustvarja v Škofji Loki, občasno dela v priložnostnem ateljeju v GBJ-ju v Kostanjevici na Krki. Kontinuirano razstavlja doma in v tujini. Foto: ZDSLU

Na Majskem salonu, ki prinaša pregled sodobne slovenske likovno-vizualne produkcije, se letos predstavlja 154 umetnikov, ki ustvarjajo na področju vseh likovnih zvrsti in so iz devetih regionalnih društev. Majski salon, ki ga organizira Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU), lahko ujamete do 16. avgusta.

V okviru dogodka bodo nocoj podelili tri nagrade. Glavno nagrado Majskega salona bo prejela umetnica Mateja Kavčič za delo z naslovom Zatočišče, ki je nastalo v letu 2021. Njena prostorska instalacija, ki se giblje na meji med kiparstvom, instalacijo in arhitekturo, je edinstvena, presenetljiva stvaritev, ki presega koncepte vseh teh umetniških disciplin in prinaša nov in drugačen vtis umetniškega dela, so zapisali v utemeljitvi.

Njeno delo govori o izjemni avtorjevi predanosti in dolgotrajnem, mukotrpnem ustvarjalnem procesu, v katerem je nastajalo okolje, ki nas močno pritegne k pogledu v svojo notranjost in ki ga razumejo občinstva različnih generacij in različnih okolij. Njena instalacija je igriva in resna, filozofsko premišljena in domiselna, nadrealistična in fizično otipljiva.

Miha Erič, Izčrpanost, 2021, linorez, 100 x 125 cm. Foto: ZDSLU
Miha Erič, Izčrpanost, 2021, linorez, 100 x 125 cm. Foto: ZDSLU
Miha Erič (1991) je leta 2013 diplomiral na ALUO. Skupaj z intermedijsko umetnico mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita. Je umetniški vodja KUD-a in Galerije Salsaverde. Foto: Natalija Šepul Erič
Miha Erič (1991) je leta 2013 diplomiral na ALUO. Skupaj z intermedijsko umetnico mag. Natalijo Šepul Erič je leta 2015 ustanovil Zavod za izobraževanje, umetnost, glasbo in kulturne dejavnosti Orbita. Je umetniški vodja KUD-a in Galerije Salsaverde. Foto: Natalija Šepul Erič

Priznanje prejme tudi multimedijski umetnik Miha Erič za linorez z naslovom Izčrpanost iz leta 2021. V tem delu Erič zelo suvereno in vizualno privlačno združuje klasični grafični medij linoreza z novomedijskim pristopom z uporabo likovne govorice, prevzete iz drugih, danes zelo priljubljenih disciplin – stripa, filma in računalniških iger.

Njegova grafika predstavlja ekspresivno povedano zgodbo, ki gledalca potegne v brezmejni prostor nekih nenavadnih svetov, v katerih se komično in filmsko prepričljivo odvija več vzporednih pripovedih, ki puščajo prostor komunikaciji in različnim branjem, odvisno od očesa opazovalca. S posebnim načinom kadriranja dela Erič navadno grafiko spremeni v sliko-objekt in ji tako doda dodatno vrednost ter nakaže na nove in še neraziskane možnosti grafičnega medija danes, so zapisali v utemeljitvi.

Nina Koželj, Stanje nedolžnosti, 2022, kiparska postavitev (mešana tehnika – lakiran aluminij, beton, elektronika), 3 x 3 x 3 m. Foto: ZDSLU
Nina Koželj, Stanje nedolžnosti, 2022, kiparska postavitev (mešana tehnika – lakiran aluminij, beton, elektronika), 3 x 3 x 3 m. Foto: ZDSLU
Nina Koželj je leta 2016 končala študij na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. leta 2010 je prejela štipendijo švicarske fundacije Vordemberge-Gildewart, leta 2021 pa nagrado za mladega avtorja Etike(te). Živi in dela v Stahovici nad Kamnikom. Foto: ZDSLU
Nina Koželj je leta 2016 končala študij na Oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete v Ljubljani. leta 2010 je prejela štipendijo švicarske fundacije Vordemberge-Gildewart, leta 2021 pa nagrado za mladega avtorja Etike(te). Živi in dela v Stahovici nad Kamnikom. Foto: ZDSLU

Priznanje za mlado avtorico bo letos prejela Nina Koželj za delo Stanje nedolžnosti, interaktivno instalacijo, nastalo leta 2022. Umetnica v tem delu ustvarja kiparsko pokrajino – gozd velikih spomladanskih cvetlic, skozi katerega se sprehajajo obiskovalci in ki tematizira številna vprašanja – od vprašanja odnosa med tehnologijo in naravo, naših človeških odnosov med seboj do odnosa človeka do vedno bolj ogrožene narave.

Predimenzionirane cvetlične skulpture delujejo nadrealistične, a tudi privlačne, so simbol pomladi in nedolžnosti ter naše želje po obvladovanju narave. Delo uporablja tehnologijo za interakcijo z obiskovalci in vsebuje tudi performativne elemente, zato izstopa kot izjemen prispevek na področju sodobnega kiparstva, so sporočili iz ZDSLU-ja.