Ko so odkrili, da se je tudi njen mož Anton Aleksander Auersperg zanimal za okrasno vrtnarstvo spoznanja, so začeli sestavljati sliko fizičnega in mentalnega okolja, ki je tak umetniški razvoj sploh omogočil.

Razjasnjevanju likovnega ustvarjanja Marije Auersperg Attems so se posvetili na interdisciplinarnem projektu o likovni zapuščini grofice v dvorcu Dornava. V sklopu tega je v Arboretumu Volčji Potok potekal posvet o preseku ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti. Vodilna nit projekta je prav cvetje z njenih slik.

V projektu se je povezalo več slovenskih javnih ustanov s področja varovanja dediščine, umetnosti, zgodovine, izobraževanja in hortikulture: Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Zavod za varstvo kulturne dediščine, ljubljanska biotehniška in filozofska fakulteta, Narodni muzej Slovenije, ministrstvo za kulturo,

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Narodna galerija in Grad Bogenšperk.
Likovna zapuščina grofice Marije Auersperg Attems je bila doslej interpretirana s kulturnozgodovinskega vidika, njena dela pa so bila največkrat razumljena kot solidni izdelki kopiranja in modeliranja starejših tihožitij v maniri bidermajerskega slikarstva. Zdaj pa so na njena tihožitja pogledali skozi botanične oči.

Nova spoznanja o življenju podeželskega plemstva na Štajerskem
K razjasnjevanju fenomena likovnega ustvarjanja Marije Auersperg Attems so povabili različne strokovnjake, ki so vsak s svojega vidika opisali ustvarjalno okolje grofice in njenega soproga na posestvih okoli dvorca Dornava in gradu Šrajbarski turn. V prerezu dognanj različnih strok so lahko mnogo bolje osvetlili bivanjsko kulturo podeželskega plemstva na Štajerskem in Kranjskem, iz katere je izšla umetniška ustvarjalnost obeh zakoncev.

Sicer pa Marija Auersperg Attems povezuje dve lokaciji – Dornavo in Leskovec pri Krškem, ki se ju da primerjati skozi prizmo ohranjanja in krepitve identitete prostora.

Ideja za projekt se je porodila pred dvema letoma, ko je Arboretum v letu evropske kulturne dediščine sodeloval z Narodno galerijo in so med 36 izbranimi umetninami njihovo pozornost in pozornost javnosti posebej pritegnile slike, ki jih je Marija Auersperg Attems naslikala z veliko natančnostjo. Očitno je bilo, da je imela avtorica slik botanično znanje, ki ga je uporabila pri slikanju in verjetno tudi pri urejanju vrtov.

V Gradcu v Avstriji rojena Marija Auersperg Attems (1816–1880) je skupaj z grofom Auerspergom živela tudi na današnjem ozemlju Slovenije, tako na gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem in v dvorcu Dornava. Podatkov o njenem življenju je malo in še ti so dosegljivi le v življenjepisu njenega moža.

Slikala je cvetlična tihožitja in interierje manjših formatov, v poznih letih pa se je ukvarjala tudi s fotografijo. Njena dela so bila priljubljena med plemstvom in meščanstvom, danes pa jih hranijo tako v Sloveniji kot v Avstriji ter v zasebnih zbirkah.