Performans Junak je nastal leta 2001, ko je umetnici umrl oče. Foto: EPA
Performans Junak je nastal leta 2001, ko je umetnici umrl oče. Foto: EPA

"Leta 2001 je bil Junak zelo osebno delo, saj se je navezovalo na smrt mojega očeta, ki je bil narodni heroj. Danes razumemo junaštvo v popolnoma drugačni luči. Smo v letu 2022. Junaštvo ima veliko širši pomen. Zlasti v luči vojne v Ukrajini," je o projektu povedala umetnica. "V tem trenutku potrebujemo udarne podobe in podoba junaka na konju je zelo močna. Samo junak nas lahko reši! Nekdo, ki žrtvuje vse," še razmišlja.

Marina Abramović je ena najpomembnejših umetnic druge polovice 20. stoletja, ki je skupaj z nekdanjim partnerjem Ulayem s provokativnim in drznim ustvarjanjem preoblikovala (performativno) umetnost. Foto: EPA
Marina Abramović je ena najpomembnejših umetnic druge polovice 20. stoletja, ki je skupaj z nekdanjim partnerjem Ulayem s provokativnim in drznim ustvarjanjem preoblikovala (performativno) umetnost. Foto: EPA

Svetovno znana umetnica, ki ji pravijo tudi babica performansa, tako upa, da bodo njeni NFT-ji (nezamenljivi žetoni) navdihnili novo generacijo junakov. Na enem od svojih ikoničnih performansov sedi umetnica na belem konju in nosi belo zastavo. S tem poustvarja podobo očeta Voja, ki se je v drugi svetovni vojni v partizanih boril proti nacistom. "Na fotografijah iz vojne skoraj vedno jaha belega konja," je dejala umetnica o očetu. "To je zahtevalo izjemen pogum. Veliko njegovih prijateljev je bilo ubitih."

V performansu Junak se postavi v vlogo očeta in na belem konju drži belo zastavo, ki plapola v vetru. "Zakaj bela zastava? Moj oče se pred ničimer ni predal," je dejala in se spomnila, kako je revolucionarnega leta 1968 v času študentskih gibanj tudi sam protestno vzklikal proti tedanji oblasti in se v vznesenem govoru odkrekel članstvu v partiji. Vendar belina zastave simbolizira tudi očetovo smrt. Umrl je leta 2001. "Na koncu se moramo vsi prepustiti spremembi," pravi Marina Abramović.

Umetnica je pri projektu združila moči s Kulturnim inštitutom radikalne sodobne umetnosti (Circa). Po poročanju revije Highsnobiety se 6500 NFT-jev od začetka tega tedna prodaja na platformi Tezos, ki sta jo s Circo izbrala razlogom, ker naj bi šlo za do okolja prijaznejšo in energetsko manj intenzivno platformo od drugih. Kupcem so na voljo posamezne podobe v formatu jpg ali zaporedje podob v formatu gif, pri čemer je cena za posamezno podobo 150 britanskih funtov ali dobrih 176 evrov.

Umetnica v svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Foto: EPA
Umetnica v svojih delih raziskuje odnos med umetnikom in občinstvom, meje telesa in zmožnosti človekovega uma. Foto: EPA

Za Marino Abramović naj bi NFT-ji pomenili popolnoma nov način združevanja preteklosti in sedanjosti s prihodnostjo. Umetnica, ki ji ni tuje raznoliko tveganje v imenu umetnosti, s tem projektom tudi ni več omejena zgolj na lastno telo. 75-letna umetnica je v obdobju, ko pogleduje v prihodnost in na dediščino, ki jo bo pustila za seboj in nagovarja tiste, ki prihajajo. Z vstopom v ta novi tehnološki prostor želi navdihniti in spodbuditi povsem novo generacijo junakov, da razsvetlijo svet, ki naj bi po njenem mnenju močno potreboval upanje.