Marko Jakše, Umirajoči slon, 2010–13, mešana tehnika na tepihu. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija
Marko Jakše, Umirajoči slon, 2010–13, mešana tehnika na tepihu. Foto: Dejan Habicht, Moderna galerija

Pred začetkom 59. beneškega umetnostnega bienala so v Moderni galeriji predstavili potek priprav postavitve slikarja Marka Jakšeta v slovenskem paviljonu. Kustos Robert Simonišek ugotavlja, da postavitev "presenetljivo korespondira" z vsebinskimi izhodišči letošnjega bienala.

O predstavitvi Jakšeta v slovenskem paviljonu sta poleg Simoniška spregovorila še sekretarka na ministrstvu za kulturo Judita Krivec Dragan in direktor Moderne galerije Aleš Vaupotič, ki je bil imenovan za komisarja slovenske predstavitve.

Počasi napredovali do arzenalov
Judita Krivec Dragan je v uvodu spomnila na dolgo zgodovino predstavljanja slovenske umetnosti na eni največjih razstav sodobne umetnosti, vse od razstavljanja na beneških vrtovih še znotraj jugoslovanskega prostora pa vse do galerije A+A in današnjega paviljona, ki je postavljen v zaključnem delu zgradbe arzenalov iz 14. stoletja. Ta prostor omogoča obisk velikega števila obiskovalcev in je zato po njenih besedah "najboljši način predstavljanja naših umetnikov mednarodni javnosti".

V duhu Leonore Carrington, ene redkih nadrealistk
Vaupotič je povedal, da so pripravljalna dela v sklepni fazi in da vse kaže, da bodo izpeljana po načrtih. Poudaril je, da je kustosinja letošnjega bienala Cecilia Alemani za izhodišče vzela ustvarjanje umetnice Leonore Carrington, ki pri svojem delu povezuje različne umetnostne medije, od otroške slikanice do romanov. Ob tem je kustosinja zastavila več vprašanj o reprezentaciji teles in njihovih metamorfoz, o odnosu posameznikov do umetnih agentov, ki jih razvija današnja tehnika, o odnosu med našimi telesi in celotnim planetom ter o mogočih skupnostih onkraj človeškega.

Sorodna novica Osrednja razstava beneškega bienala bo "izpodbijala idejo, da so moški središče vesolja"

Z navedenimi izhodišči je po Simoniškovih besedah močno povezana Jakšetova likovna poetika, zlasti v delu poudarjanja transformacij telesa in duha, odnosa človeka do narave oz. planeta ter do vseh živih bitij. Kot je pojasnil kustos postavitve, Jakše zelo pogosto slika živalski in rastlinski svet, ki ga postavlja v dialog z ljudmi, slika pa tudi nenavadna domišljijska bitja, kreature, hibridna bitja in androgine.

Kako oklestiti ogromen izbor?
Izbor Jakšetovih slik za postavitev je bila za Simoniška težka naloga zaradi umetnikovega gigantskega opusa, saj je slikar dejaven že vse od 90. let preteklega stoletja. S slikarjem sta se na koncu odločila, da predstavita dela iz zadnjih dveh desetletij njegovega ustvarjanja. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, s čimer želijo vzpostaviti tih intimen prostor, kjer se bodo lahko obiskovalci vživeli v vse vidike umetnikove domišljije.

Sorodna novica Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše

Akademski slikar Marko Jakše, prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2015, s svojimi domiselnimi deli že več kot tri desetletja vznemirja javnost. Od začetka ustvarjalne poti se intenzivno posveča izključno slikarskemu mediju in znotraj tega raziskuje svoje specifične poudarke. S prepoznavnimi figuralnimi in krajinskimi motivi je ustvaril skrivnosten likovni univerzum, v katerem se prepleta sanjsko in realno, lirično in pripovedno, arhaično in sodobno, so zapisali v Moderni galeriji.