Vizualna identiteta bienala za leto 2020 je nastala po predlogi del Felipeja Baeze. Foto: Beneški bienale
Vizualna identiteta bienala za leto 2020 je nastala po predlogi del Felipeja Baeze. Foto: Beneški bienale

Mednarodno razstav umetnosti The Milk of Dreams (Mleko sanj) kurira Cecilia Alemani, ki je po rodu Italijanka, a živi in dela v New Yorku. Z naslovom tokratnega bienala se je vsebinsko navezala na knjigo Mleko sanj britansko-mehiške slikarke in pisateljice Leonore Carrington (1917–2011), ki je svojo ustvarjalno pot začela v nadrealizmu.

Kuratorka je izbrala dela 213 umetnikov iz 58 držav, kar pomeni, da bo letošnji bienale po nacionalni strukturi najbolj raznolik v zgodovini. Številni umetniki prihajajo iz dežel ali pokrajin, ki se v preteklosti na bienalu niso imele priložnosti predstaviti.

Sorodna novica Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše

59. beneški bienale bo potekal med 23. aprilom in 27. novembrom letošnjega leta. Slovenijo bo na eni najpomembnejših mednarodnih razstav likovnih umetnosti na svetu zastopal slikar Marko Jakše z izborom platen iz njegovih različnih ustvarjalnih obdobij. Slovenski paviljon je prostor dobil v zaključnem segmentu zgradbe Arzenalov, osrednjega razstavišča glavne razstave bienala.

Razstava bo z dialogom med zgodovinskimi in sodobnimi eksponati načela tudi temo postpandemične prihodnosti. Vključenih bo 180 umetnikov, ki na bienalu še nikoli niso bili predstavljeni, kar 80 eksponatov pa je nastalo posebej za to priložnost. Med novinci na bienalu bodo, denimo, vzhajajoče zvezde Jamian Juliano-Villani, Tau Lewis in Christina Quarles, pa tudi na primer kultna pevka in aktivistka Josephine Baker ter Georgiana Houghton, slikarka iz 19. stoletja.

"Močna zastopanost umetnic in spolno nebinarnih ustvarjalcev izpodbija predstavo o moških kot središču vesolja," je kuratorka povedala na virtualni tiskovni konferenci.

Sorodna novica Beneški bienale 2021 bo kurirala Cecilia Alemani

Izbirati umetnost po Zoomu
Cecilia Alemani je mesto na čelu ugledne prireditve dobila tik pred pandemijo, januarja 2020. Razstavo, ki je bila zaradi epidemioloških razmer z lanskega leta zamaknjena na letošnje, je bila prisiljena v večini zasnovati na daljavo, iz New Yorka. "Pregledovanje del in študijsko fazo projekta je bilo treba speljati na daljavo... Po Zoomu sem spoznala na stotine umetnikov. Žalostno je, da nisem mogla priti v njihove ateljeje. To, da njihovih del nisem mogla videti v živo, pomeni, da pri procesu niso mogli sodelovati vsi čuti," je priznala kuratorka. Po drugi strani pa je opazila, da je izkušnja na dan naplavila "nenavaden občutek intimnosti" in "spovedniško ozračje".

Vse te pogovore je destilirana v tri osrednje rdeče niti, ki bodo vodilo razstave v Arzenalih in Giardinih: reprezentacija teles in njihove metamorfoze, odnos med posameznikom in tehnologijo, ter povezava med telesi in zemljo. V številnih delih bo mogoče najti odmev skrivnostnih upodobitev mutantskih bitij iz prej omenjene knjige Mleko sanj.

"Razstava je zasidrana v posthumani misli," poudarja kuratorka. "Številni umetniki si zamišljajo posthumano dobo tako, da preizprašujejo zahodnjaško prakso postavljanja belskega moškega za merilo vseh stvari. Predlagajo drugačna zavezništva, fantastična telesa. Zato je na razstavi toliko del žensk in nebinarnih ustvarjalcev." Foto: Jane Graverol, L’École de la Vanité, 1967.

Element "transhistoričnosti"
Kuratorka opozarja še, da bo "transhistorična" postavitev vključevala pet "časovnih kapsul". Vsaka od njih bo posvečena drugemu časovnemu obdobju. Zgodovinska in doslej neznana dela, izposojena od velikih muzejev in galerij, bodo razstavljena skupaj s sodobnimi eksponati, ki bodo del osrednje razstave. "Na ta način se vzpostavlja historična narativa, ki ni zgrajena okrog sistemov neposrednega sledenja ali odklona, pač pa okrog oblik simbioze, solidarnosti in sestrstva," je pojasnila kuratorka.

Del letošnjega bienala bo tudi 80 nacionalnih paviljonov, med katerimi bo tudi pet držav, ki se predstavljajo prvič: Kamerun, Namibija, Nepal, Oman in Uganda. Svoj lastni paviljon prvič dobijo tudi Kazahstan, Kirgizija in Uzbekistan.