Iz serije Mrtvaški prt. Foto: Simon Norfolk & Klaus Thymann
Iz serije Mrtvaški prt. Foto: Simon Norfolk & Klaus Thymann

Fotograf v Galeriji Jakopič trenutno razstavlja dela, s katerimi poskuša prav to – opozarja na posledice podnebnih sprememb. Na razstavi z naslovom Taljenje. Podobe podnebnih sprememb sodeluje s fotografijami iz dveh serij (poleg tega je eden od soavtorjev razstave), v spremljevalnem programu pa je spregovoril o svojem delu in razmišljanju.

Oboje usmerja v spreminjanje sveta. Po dvajsetih letih dela v Afganistanu in Iraku za New York Times in National Gegraphic ni mogel odmisliti jeze ob katastrofalnih posledicah podnebnih sprememb in začel nanje opozarjati v svojem delu. Zaveda se, da fotografija kot medij za slikanje spreminjanja sveta v resnici ni dobra. Zato jo skuša na neki način v to prisiliti. Kar mu vzbuja radovednost, je pravzaprav vmesni prostor oziroma proces, ki se je zgodil med dvema posnetkoma.

Šest podob serije Mrtvaški prt, ki je nastala na Ronskem ledeniku. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Šest podob serije Mrtvaški prt, ki je nastala na Ronskem ledeniku. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Z mrtvaškim prtom odet ledenik, lepota, ki jo je vredno rešiti
Na razstavi sodeluje z dvema serijama: Mrtvaški ples in serijo fotografij, posnetih na ledeniku Lewis v Keniji, z obema pa skuša ljudi prepričati, da bi začutili ljubezen do ledenikov. Verjame namreč, da človek resnično ceni le to, kar ljubi. Zato je njegovo delo, da ljudi prepriča, da se zaljubijo v ledenike. Da začutijo prizadetost ob njihovem izginjanju. To jih bo po njegovih besedah morda prepričalo, da se bodo zavzeli za spremembe, da bodo morda tudi spremenili svoj življenjski slog.

Serija Mrtvaški prt, ki jo je Norfolk ustvaril v sodelovanju s fotografom Klausom Thymannom, predstavlja poskus lokalnih švicarskih podjetnikov, da bi ohranili ledeniško jamo na Ronskem ledeniku, ki je tamkajšnja turistična znamenitost. Precejšen del ledene gmote so prekrili s termalno odejo, ki spominja na mrtvaški prt.

Nisem brez krivde
Pri fotografiranju ledenika Lewis v Keniji so mu bili v veliko pomoč izjemno natančni zemljevidi, ki jih je pridobil na univerzi v Salzburgu. Tam že več let na letni ravni natančno dokumentirajo spreminjanje ledenika. Z ognjem je označil in tudi fotografiral stanje ledenika leta 1936, ki je tudi leto njegovega rojstva. Kot pravi, je bila informacija, koliko se je ledenik zmanjšal v času njegovega življenja, po eni strani zanimivo odkritje, po drugi je začutil, da je s svojim življenjskim slogom tudi soodgovoren za to. "Sicer le majhen delček, a brez krivde nisem."

Gora v mesečini
S štirinajstdnevnega bivanja na gori je prinesel le šest posnetkov, v katere pa je bilo vloženega ogromno truda. Zaradi izjemnega mraza oprema ni delovala, kot bi morala. Poleg tega je snemal le ponoči, ko je goro osvetljevala mesečina. Ekspozicijski čas je bil tako dolg tudi kakšno uro, še uro pa je trajalo, da se je slika naložila na računalnik. Medtem se je mesec že skril, pa tudi sicer pogoji niso bili vsak dan primerni za snemanje.

Ledenik Lewis, 1963. Foto: Simon Norfolk
Ledenik Lewis, 1963. Foto: Simon Norfolk

Ledenik Lewis nekoč in danes
Druga serija je nastala leta 2014, ko je z ognjem označil meje nekdanjega območja sprednje strani ledenika Lewis v Keniji tako, da je prikazal, do kod je segal v letih 1934, 1936 in 2004. Rezultat so primerjalne podobe, ki prikazujejo sprednjo stran ledenika, kakršen je bil nekoč in danes. Serija mu je prinesla fotografsko nagrado Sony World 2015 v kategoriji pokrajin.
Norfolka ne zanima le golo dokumentiranje realnosti, saj lahko podobe različnih krajev brez težav najdemo na spletu. Položaj skuša ponazoriti s tistim vmesnim prostorom, ki ga omenja. Ob gledanju televizije se vsi strinjamo, da podnebne spremembe predstavljajo veliko težavo. Vendar zgolj ob podatku o dvigu gladine morja ali podatku, da je na kraju, ki ga še nikoli ni obiskal, izumrla neka živalska vrsta, težko začuti jezo. In verjetno je enako tudi pri drugih ljudeh. Sam vizualizira okoljske problematike, s čimer želi poudariti nujnost reševanja in prebuditi ljudi. Predstavi jih na način, da jih je težko ignorirati, da se človeka dotaknejo s svojo lepoto, nečim, za kar se je vredno boriti.

Razstava Taljenje. Podobe podnebnih sprememb bo na ogled do 1. maja. Na fotografiji delo Noémie Goudal. Foto: Matevž Paternoster/MGML
Razstava Taljenje. Podobe podnebnih sprememb bo na ogled do 1. maja. Na fotografiji delo Noémie Goudal. Foto: Matevž Paternoster/MGML

Norfolk v Galeriji Jakopič vodi tudi fotografsko delavnico, ki se bo sklenila jutri, razstavo pa lahko ujamete do 1. maja.