Platno Nasmejana dečka z vrčem so neznanci iz Muzeja Hofje van Mevrouw van Aerden v mestu Leerdam ukradli avgusta leta 2020. (To je bilo že tretjič, da je bila ta slika ukradena.) Oblasti verjamejo, da je za krajo ista kriminalna združba, ki je istega leta v Larnu ukradla Van Goghovo sliko – a v nasprotju s "primerom Van Gogh", ki se je končal z aretacijo tatu in vrnitvijo slike, se zdi, da je Halsovo platno dejansko poniknilo v kriminalno podzemlje.
"To sliko bi ljudem res radi pokazali"
Direktor muzeja Taco Dibbits je pred petkovim uradnim odprtjem razstave Frans Hals – Veliko pred svojim časom poudaril, kako zelo je slika Nasmejana dečka z vrčem dragocena zaradi svoje neobičajne kompozicije. "To je neverjetno delo. Praviloma Hals upodablja skupine ljudi ali pa posamezne osebe – tukaj pa vidimo dva dečka v medsebojni interakciji. To bi ljudem res radi pokazali in močno upam, da bo slika najdena. To je umetnina, ki pripada nam vsem."
Frans Hals, ki je bil izjemno produktiven, inovativen, zabaven in tudi nekoliko grob v svojih delih, je bil eden od slikarjev, ki so zaznamovali 17. stoletje. Iz njegovega obsežnega opusa so za razstavo izbrali približno 50 ključnih del. Nekaj jih je iz zbirke Rijksmuseuma, kot sta Veseli pivec in Portret para, številna pa so si izposodili. Med njimi so Smehljajoči se kavalir iz zbirke Wallace v Londonu, slika Catharina Hooft z varuško iz Slikarske galerije v Berlinu, Družinski portret v pokrajini iz madridskega Muzeja Thyssen-Bornemisza ter Prodajalka sadja in zelenjave iz zasebne zbirke Bridgenorth.
Daljni predhodnik impresionizma
Razstava se osredotoča na Halsov slog, ki je bil tako svobodomiseln kot živahen. Eden od Halsovih sodobnikov je zapisal, da so njegova dela "prežeta s tako silo in vitalnostjo, da se zdi, kot da s svojim čopičem kljubuje naravi sami".
Prav zaradi teh dinamičnih in ohlapnih potez s čopičem Halsa niso vedno cenili: kritikom 18. in 19. stoletja se je njegovo delo zdelo leno in nedokončano. Tehtnica javnega mnenja se je prevesila z vzponom impresionizma, ki je Halsa poveličeval kot modernega umetnika pred svojim časom.
V nizozemsko slikarstvo je pripeljal smeh
"Frans Hals je eden največjih slikarjev 17. stoletja, eden tistih, ki zna resnično ujeti smejoče se ljudi, tudi njihove najbolj bežne gibe, in to s hitrimi potezami čopiča ter z neznansko energijo," je komentiral Dibbits. "Frans Hals je izumil moderno slikarstvo." Treba je namreč omeniti, da v zgodnjem 17. stoletju slikarji tako rekoč nikoli niso upodabljali smejočih se ljudi.
Biografija iz 18. stoletja priča, da je Hals vsak večer preživel v krčmi, od koder se ni premaknil, dokler ni bil krepko pijan. A to ne pomeni, da njegovo umetniško ustvarjanje ni bilo skrbno premišljeno in natančno. "Pretiravanje bi bilo, če bi trdili, da je njegov slog tak zaradi tega, ker je sam pil. Gre za zelo lucidno zavedanje tega, kar se dogaja v sočasnem evropskem slikarstvu," je za tiskovno agencijo AP pojasnil sokurator razstave Friso Lammertse. Na halsa sta vplivala predvsem flamska mojstra Peter Paul Rubens in Anthony Van Dyk.
Taco Dibbits je na tiskovni konferenci Halsa primerjal z drugima dvema velikima mojstroma nizozemskega 17. stoletja, Rembrandtom van Rijnom in Johannesom Vermeerjem. "Pri Rembrandtu gre za čustva in bistvo človekovega bivanja. Pri Vermeerju gre za umirjenost. In pri Fransu Halsu gre za radost, gibanje. Na njegovih slikah se skoraj vsi smejijo. In ko se človek sprehodi po tej razstavi, se začne tudi sam smejati. Poteze s čopičem kar plešejo po platnih."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje